Sara Gorjanc: Kegljanje ni le metanje krogel
Kegljaški reprezentant Andraž Simčič, ki je prejšnji teden predstavil svoje uspehe in načrte, je štafeto predal v roke klubski kolegici Sari Gorjanc. 21-letno Postojnčanko je povprašal o njenih največjih uspehih.
“Zaenkrat se lahko pohvalim s tretjim mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu, četrtim mestom na kadetskem svetovnem prvenstvu, drugim mestom na članskem državnem prvenstvu, tretjim mestom v prvi ligi z žensko člansko ekipo, prejela sem tudi priznanje za športnico Postojne za minulo leto, pred štirimi leti pa sem bila izbrana za najboljšo mladinko v Sloveniji. Poleg tega sem zabeležila še številne uvrstitve na stopničke na državnih prvenstvih in mednarodnih turnirjih.”
>Kakšni so bili vaši začetki v tem športu?
“S kegljanjem sem začela že pri sedmih letih. V osnovni šoli so organizirali športni dan, med športnimi dejavnostmi smo imeli na voljo tudi kegljanje. Odločila sem se za kegljanje, ker mi je bil ta šport neznan in sem ga želela preizkusiti. Vse skupaj se mi je zdelo zelo zanimivo in tako sem v tej panogi že 13 let.”
> Kaj vas je pri kegljanju najbolj pritegnilo?
“Morda še najbolj to, da gre za dvoranski šport in se lahko z njim ukvarjaš v vseh letnih časih. Dobri rezultati na državnih prvenstvih pa so mi dali motiv za nadaljnje delo.”
> Katere prvine so najbolj pomembne?
“Pri kegljanju sta pomembni tako tehnika kot moč. Oboje se med sabo povezuje. Osnovne gibalne sposobnosti kegljanja so moč, gibljivost, koordinacija, ravnotežje, natančnost, hitrost in vzdržljivost. Poleg tehnike in moči pa je zelo pomembna tudi psihološka vzdržljivost, saj predstavlja zaključek oziroma vrhunec priprave vrhunskega športnika. Ravno psihološka priprava je tista, ki odloča o končnem uspehu.”
> Kako nabirate in vzdržujete telesno moč?
“V zimskih mesecih obiskujem fitnes, v poletnih mesecih pa veliko hodim v naravo - bodisi tečem, hitro hodim, kolesarim ali rolam. Konec avgusta nam Kegljaška zveza Slovenije pripravi tudi kondicijske priprave v Kranjski Gori. Tam naporno treniramo pod vodstvom strokovnega športnega pedagoga.”
> Koliko treningov opravite tedensko?
“Treninge obiskujem dvakrat tedensko. Trening traja uro, včasih tudi uro in pol. Pred tem potrebujem najmanj pol ure za ogrevanje celotnega telesa, da bi preprečila morebitne poškodbe. Ob koncih tedna so na sporedu razna državna tekmovanja.”
> Kakšni so vaši nadaljnji načrti?
“S kegljanjem se še vedno ukvarjam le rekreativno. To ni ravno dobičkonosen šport, od njega se ne da živeti. Trenutno si želim izboriti mesto v mladinski reprezentanci za nastop na svetovnem prvenstvu. Je pa res, da imamo kar precej reprezentančnih priprav, zato je včasih proti koncu sezone vse skupaj zelo naporno. Če so dobri rezultati je ves trud poplačan."
>Ste se morali zaradi ukvarjanja s športom mnogokrat odreči drugim stvarem?
“Če želiš doseči določen cilj, se je vedno potrebno nečemu odreči. V dobre rezultate je potrebno vložiti veliko trdega dela. Sama poskušam ukvarjanje s kegljanjem čim bolj uspešno usklajevati s službo in študijem, ki ravno tako zasedata pomemben prostor v mojem življenju. Se pa tudi najde čas za uživanje in zabavo, le vse skupaj je potrebno dobro uskladiti.”
> Kako vaši vrstniki gledajo na vašo športno kariero?
“Prijateljice me spodbujajo in podpirajo. Veliko vrstnikov pa meni, da kegljanje sploh ni šport, saj tisto uro samo 'mečeš krogle.' Poleg prijateljev imajo velike zasluge za vse moje dosežke tudi starši, ki me podpirajo in spodbujajo od začetka kariere.”
> Komu predajate štafeto?
“Predajam jo članici Karate kluba Postojna Tini Stegel. Vprašala bi jo, če se spomni svojih prvih korakov v tem športu in kakšni so njeni treningi?” SIMON MALJEVAC