Še nikoli toliko navijačev

KOPER > Zgoraj navedenemu je treba dodati, da je košarka košarka made in Suomi močno napredovala in gre po poti k mednarodnem ugledu, kot ga ima znameniti izdelovalec mobilnih telefonov Nokia. Še pred nekaj leti so se morali finski košarkarji zadovoljevati z občasnimi prebliski v kvalifikacijah, kot so zmage nad Italijo, Francijo in celo Srbijo, kar so leta 2008 v Beogradu gostitelji pospremili kot nacionalno sramoto. Tudi to priča o nizkem ugledu finske reprezentance, toda njihov imidž se je medtem dodobra popravil.

Na zadnjem Euru so preživeli prvi del z zmagama nad BiH in Črno Goro, očitno pa jih usoda nenehno povezuje z državami nekdanje Jugoslavije, kajti v Litvi jim je Slovenija preprečila vstop v četrtfinale.

Te dni prav na naši obali Finci doživljajo zvezdne trenutke. Navsezadnje sta njihova ključna igralca Sasu Salin ter 33-letni Teemu Rannikko, člana Uniona Olimpije (slednji celo že drugič), veteran pa je igral tudi v Italiji, zato dobro pozna naslednjega tekmeca: "Kljub nekaterim odpovedim so azzurri zbrali dobro ekipo, navdušuje pa tudi njihova igra. Bellinelli je preverjen mojster, Datome je ravno tako odličen, nazadnje se je izkazal tudi Aradori in pravzaprav ne veš, od kod preti nevarnost. Če bomo grizli v obrambi, bi morda lahko vseeno nadaljevali naš pozitiven niz.”

Verjetno ne gre zgolj za zunanji vtis, vsaj s tribun pa je videti, da je finska reprezentanca zelo enotna. “Res je, skozi leta se je v izbrani vrsti ustvarila ekipa, ki drži skupaj v dobrem in slabem. Okoli leta 2005 sva z Möttöläo orala ledino, odtlej pa so se v reprezentanco prebili Virtanen, Nikkilä, Kotti, Huff... in nato še mlajša generacija Salina in Koponena. Kdorkoli obleče reprezentančni dres, je tega vesel, vsi skupaj pa ponosno zastopamo svojo državo. Ja, definitivno nas v slačilnici povezuje močan moštveni duh,” je bil Rannikko vidno zadovoljen po zmagi nad Švedsko.

Sicer dokaj zaprti in pogosto celo zamorjeni Finci (ne nazadnje so svetovni prvaki po številu samomorov) najbrž ne bodo nikoli zmogli mediteranskega joie de vivre, vendar pa se košarkarskih uspehov veselijo v svojem slogu, kar pogosto pomeni opijanje do nezavesti. Kljub temu je lahko obubožana slovenska blagajna zgolj navdušena nad množičnim prihodom finančno čvrstih severnjakov, njihovo število pa je presenetilo tudi reprezentančnega kapetana: “Haha, spomnim se, koliko je bilo Slovencev na SP 2010 v Istanbulu, zato se vam morda teh 1500 navijačev ne zdi nič posebnega, toda za finske razmere je to neverjetna podpora. Nikoli se še ni zgodilo, da bi nas v tujini vzpodbujalo toliko gledalcev.”

Kako resno jemljejo Finci Euro 2013, priča tudi prihod njihovega ministra za šport, ki je v navijaškem kotičku celo odigral trojke, košarka pa mu gre čisto spodobno od rok. Nasploh je Paavo Irkki Arhenmäki zanimiva pojava s številnimi tetovažami in ga v preprosti majici z napisom Susijengi (volčje krdelo) na koprskih ulicah po ničemer ne bi ločili od ostalih navijačev. Verjetno pa lahko stavimo, da se njegovo obnašanje v marsičem razlikuje od običajnega pristopa slovenskih politikov do obiskov takšnih športnih prireditev, na katere bi se naši pomembneži odpravili v obleki s kravato in z množico varnostnikov. BORIS PLANINC