Šele Mosad je umiril Slovence

KOPER > Že ob izboru prireditelja so se kresala mnenja, kajti Švedska je kot dežela hokeja, športov na snegu, rokometa in namiznega tenisa lahko še marsikaj, košarkarska dežela pa nikakor. V tistih letih se je evropska podružnica mednarodne košarkarske zveze trudila, da bi oranžno žogo uveljavila tudi v (ekonomsko močnih) deželah brez tradicije, kar pa je na večini tekem prineslo prazne dvorane. Slovenija je nastopila pod poveljstvom Slobodana Subotića, ki pa je pogorel tudi zavoljo nepoznavanja slovenskih razmer in zamer. Slovenija je odpotovala daleč na sever, v Luleo. Brez odpovedi ni šlo: doma so ob poškodovanem Matjažu Smodišu ostali tudi Sani Bečirovič, Rašo Nesterović in Beno Udrih, medtem ko je Jure Zdovc pri 37-letih zaključil kariero. Najbolj skeptični so se zato kar malce bali predtekmovalne skupine z Italijo, BiH in Francijo, toda začelo se je sanjsko z zmago nad azzurri, Bosna in Hercegovina je padla rutinsko, galski petelini pa so bili v končnici premočni in so si v skladu s takratnim sistemom zagotovili neposredno uvrstitev v četrtfinale, medtem ko so morali Slovenci v negotov repasaž z Izraelom. Kakor na vseh dotedanjih evropskih prvenstvih se je naša reprezentanca spet zlomila pod pritiskom in si v trdem dvoboju nikakor ni mogla zagotoviti odločilne prednosti. Židje so igrali vse boljše ter pripeljali tekmo v “egal-končnico”, katero je dve sekundi pred koncem odločil Tal Burstein, ko je zadel za 78:76. Izrael je bil že tretjič na EP za točko ali dve usoden za slovenske ambicije. Po slovesu je eksplodirala vsa napetost v slovenskem taboru, kajti v hotelu sta se stepla Boris Gorenc in Marko Tušek, hujši boksarski dvoboj pa je z bliskovitim posredovanjem preprečila izraelska tajna služba Mosad, ki se je ob običajnem varovanju svojega moštva zbala, da je pretep zgolj krinka za napad na njihove košarkarje. Zadevo so sicer skušali prikriti, četica slovenskih poročevalcev pa je zanjo izvedela na letu v Stockholm, ko je listala po švedskih časopisih ...

Pravi polom so doživele balkanske reprezentance, saj sta se kot zadnji v četrtfinalu poslovili Srbija in Črna gora ter Grčija, slovenska žrtev iz prvega kroga, Italija, pa je po štirih tesnih tekmah ujela bron, potem, ko jo je v polfinalu za las premagala Španija. Bolj zanesljivo je odločilne dvoboje v Stockholmu preživela Litva ter ob množični podpori “gozdnih palčkov” (njihovi navijači so bili našemljeni v rdeče-zeleno-rumeno opravo) v finalu povozila Španijo, čeprav je Pau Gasol dosegel kar 36 točk in 12 skokov. Litovci so sicer že bili evropski prvaki v letih 1937 in 1939, očitno pa naslove dosegajo zgolj ob Baltskem morju, kjer, enako kot Švedska, ležita tudi njihovi predvojni zlati prizorišči - Latvija (37) ter, seveda, domači Kaunas (39). MVP prvenstva je postal njihov branilec Šarunas Jasikevičius, čeprav je pravzaprav blestelo celotno moštvo, v katerem sta se posebej odlikovala še Arvydas Macijauskas ter Saulius Štombergas.

BORIS PLANINC, RM