Serijski zmagovalci iz ribiškega mesteca

IZOLA > Nad mladinsko ekipo bdi nekdanji nogometaš Igor Božič, ki si predvsem želi, da bi se mu v klubu kar najbolj aktivno pridružila stara “soborca” Tonči Žlogar in Simon Gregorič, ki ju pozna od malih nog. “Skupaj smo začeli trenirati in tudi ostali prijatelji. Tonči sicer še igra v Italiji, Simon pa vodi selekcijo U-12. Imamo podobne poglede na nogomet ter vzgojo mladih fantov, katerim je potrebno pogosto vcepiti delovne navade,” pojasnjuje nekdanji igralec sežanskega Tabora.

Izola je sicer potolkla drugoligaške tekmece predvsem v mladinski konkurenci, kjer je na 13 tekmah oddala zgolj pet točk ter mimogrede nanizala devet zaporednih zmag, ker pa o končni razvrstitvi odloča seštevek s kadetsko ekipo, ima na skupni lestvici le dve točki prednosti pred Šenčurjem. Igor Božič kljub temu seveda upa na napredovanje: “Ker so kadeti malce šibkejši, se moramo vsi v mladinski vrsti zavedati, da bo potrebno zbrati kar največ točk. Brez dvoma imamo najboljše moštvo v zahodni skupini drugoligaškega tekmovanja in ko fantje zaigrajo, kot je treba, se zdi vse lahko. Proti Svobodi smo, denimo, po pol ure vodili že s 5:1, pa gre za klub iz sredine lestvice. Fantje bodo morali pokazati določeno odgovornost in igrati na rezultat tudi takrat, ko ne bodo tako razpoloženi. Pri lovu na odločilne točke lahko uporabimo tudi izkušnje močne skupine igralcev iz Pirana, ki so se tega naučili že pri matičnem klubu v kategoriji U-15, ko so bili v podobnem položaju.”

V Piranu so namreč razpustili nekatere mlajše selekcije, ker pa izolski član uprave Gianni Poletti pozna oba kluba, je večino zvabil k sosedom. Izolani se spomladi nadejajo tudi boljših razmer za delo, ko bo nared igrišče z umetno travo ter dodatna površina za trening, zato Igor Božič pri svoji ekipi vidi še veliko rezerve: “Kaj hočemo, razmere so zadnji dve leti dokaj skromne, a smo skušali izvleči kar največ, četudi se je na edinem igrišču pogosto gnetlo več različnih selekcij. V mladinskem moštvu je približno pet fantov, ki odstopajo po talentu, seveda pa je pri teh letih težko napovedati, ali bo kateremu res uspelo v nogometu. Trenersko delo vključuje tudi vzgojo in pogosto je potrebno komu dopovedati, da zavoljo ene dobre partije še ni velika zvezda. Na splošno pa imamo v slačilnici odlično vzdušje, saj sta se obe večji skupini igralcev iz Izole in Pirana fantastično ujeli.”

Pri izolskem klubu so prav ob prihodu piranskih mladincev doumeli, da bi lahko postali nekakšna rezervna različica Luke Koper, če bi jim pod svojo streho uspelo zbrati večino nadarjenih igralcev iz okolice.

BORIS PLANINC