Skakalke so naš glavni adut

PEKING > Skakalnici v Zhangjiakouju sta plod slovenskega znanja. Osnovna arhitekturna zasnova je res nastala na Kitajskem, končna izvedba projekta pa je v veliki meri plod kranjskega podjetja Mana Original. “Naš je ves tehnološki dizajn. Praktično vse, kar je bilo zgrajeno nad osnovnim betonom,” pove direktor podjetja Miloš Sterle. Manjšo napravo, na kateri bodo tekme že ta konec tedna, so že preizkusili tako fantje kot dekleta.

Skakalci kažejo obetavno formo

Slovenke so na srednji napravi znova pokazale odlično formo in napoved, da so resne kandidatke za olimpijsko odličje. V prav vseh serijah prvega uradnega treninga je bila vsaj ena od Slovenk med najboljšimi tremi. V prvi seriji je bila najboljša Japonka Sara Takanashi (104 m; 94,0 točk) pred Uršo Bogataj (102 m; 84,1) in Nemko Katharino Althaus (98,5 m; 83,2). Nika Križnar je bila četrta (99 m; 83,1 točke), Ema Klinec peta (96 m; 79,0) in Špela Rogelj sedma (93 m; 78,0 točke). V drugi seriji so se na prvih treh mestih zvrstile Križnarjeva (103 m; 78,3), Bogatajeva (99 m; 73,1), v tretji seriji je bila znova prva Takanashijeva (102 m; 63,8) pred Križnarjevo (96,5 m; 59,4) .

Inovativen prižig ognja

Slovesno odprtje iger ob 13. uri po srednjeevropskem času bo nova priložnost za Kitajsko, da se svetu predstavi v najboljši možni luči. Tam bo 21 svetovnih voditeljev, medtem ko jih je bilo leta 2008 na poletnih OI 68. Kitajska želi z igrami v svetu ustvariti pozitivnejšo sliko o sebi. Naloga uradnega odprtja naj bi tako bila tudi ustvarjanje spoštovanja vredne podobe. Olimpijski ogenj naj bi prižgali na način, ki mu v več kot stoletni zgodovini iger še nismo bili priča. Tako kot pred 14 leti bo otvoritev potekala na stadionu Ptičje gnezdo, toda tokrat bo - tudi zaradi mraza - trajala le dobro uro in pol. Del prireditve bo tudi novo leto, ki so ga na Kitajskem in v številnih azijskih državah praznovali 1. februarja. V mimohodu bo sodelovalo tekmovalno zastopstvo 91 držav.

Zatem so srednjo napravo preizkusili tudi moški. Najboljša posamična izida sta pripadla Cenetu in Petru Prevcu, ki sta bila tretja v prvi oziroma zadnji seriji. Dobro so skakali tudi ostali, le Anže Lanišek se je še nekoliko lovil. Tudi Lovro Kos je bil v tretji seriji četrti, pred tem pa je še iskal pravi občutek. Timi Zajc je dvakrat skočil med deseterico. V prvi seriji je bil peti, v drugi pa šesti. Zmagovalci treh serij so bili po vrsti Avstrijec Manuel Fettner, Norvežan Halvor Egner Granerud in presenetljivo Rus Jevgenij Klimov. Precej bolj zadržani so bili smukači v prvem stiku s progo v Janžingu. Med Slovenci je bil najvišje uvrščen Boštjan Kline, ki je zabeležil 28. čas, a so mnogi tekmovalci pred njim izpustili vratca oziroma še tipali teren pred nedeljskim bojem za kolajne.

Pekinške nenavadne izkušnje

V kitajski prestolnici se pred današnjim uradnim odprtjem zbira vse več udeležencev ZOI. Njihove prve izkušnje s Pekingom narekujeta predvsem novi koronavirus in življenje v zdravstvenem mehurčku. V statistiki okužb so se znašli tudi slovenski novinarji.

Pri zdravstvenih kontrolah nekaj zmede vnašajo nejasni izvidi testiranj zaradi drugačne mejne vrednosti CT za upoštevanje okužbe. Iz Mednarodnega olimpijskega komiteja so pred desetimi dnevi sporočili, da so vrednost praga za pozitivni test (CT) pri testih PCR za udeležence iger na Kitajskem znižali s 40 na 35, medtem ko imajo številne druge države (tudi Evropska unija) ta prag oziroma mejo postavljeno pri 30.

Mnoge športnike, spremljevalce, novinarje in ostale je dogajanje okoli covida pahnilo v nezavidljiv položaj. Tako osebje kot športniki po strogem testiranju na letališču, v hotelih ter olimpijskih vaseh čakajo na izvide več ur, mnoge pa nato presenetijo klici osebja v sobe, da zaradi nejasnih izidov (še) ne bodo smeli na prizorišča iger.

Tudi cene so zelo visoke. Najbolj pa tujce osupne dogajanje v hotelih, kjer roboti ne le dostavljajo hrano in pijačo, ampak jo tudi pripravijo po naročilu.