Slovenci bodo še bolj spoznali ajdovsko govorico
Poln Lavričev trg je danes ob sončnem zahodu pozdravil prvo zimsko olimpijko v zgodovini športa v občini Ajdovščina, peto slalomistko iger na Kitajskem, Andrejo Slokar.
AJDOVŠČINA > Športna zveza Ajdovščina je smučarski junakinji iz mestne Vilharjeve ulice na prenovljenem Lavričevem trgu pripravila veličasten sprejem. Ob posnetkih na velikem zaslonu je Andreja Slokar s pomočjo voditelja Sandija Škvarča pred mikrofonom še enkrat na meji solz podoživela tistih 22 stotink sekunde, ki so ji v Jangčingu manjkale do zlatega slalomskega odličja: “Po nekaj ogledih me izgubljena priložnost na tekmi ne boli več tako, ker vem, da sem napadala, tvegala in do napake pokazala, da imam hitrost. Tokrat ni uspelo, drugič pa bo. Bolj bi me bolelo, če bi se mi zgodilo, da bi se na oko tekoče peljala, a bi na koncu čas, ki bi ga potrebovala, izgubljala na celotni progi in bi bila pravzaprav poražena brez pravega boja.”
Andrejina mama Elda si - ko je hči kot petletnico, predvsem zaradi tega, ker je bila energetska bomba, vpisala v Smučarski klub Dol Ajdovščina - ni v sanjah predstavljala, da bo prišla tako daleč. Oče Andrej, vajen zahtevnih poslovnih odločitev v podjetju Incom, proizvajalcu sladoledov Leone, je poudaril, da je tehtanje teh odločitev mačji kašelj v primerjavi s stresom, ki ga doživlja med spremljanjem hčerinih tekem. “Med olimpijskim prenosom sem bil kljub bližini kavča ves čas na nogah,” je povedal.
Enako je te trenutke doživljal predsednik SK Dol Ajdovščina Jože Bizjak, ki je poudaril, da je Andreja za zlatom zaostala le za 15 centimetrov. “Na olimpijske igre v Cortino d' Ampezzo 2026 bo šla po odličje,” je še dodal.
Podžupan Ivan Krašna je pohvalil Andrejino ajdovsko govorico v javnih nastopih: “Naj se Slovenci kar navadijo naših gospodarskih in športnih uspehov. Poznavanje naše govorica bo vsem še prav prišlo!”
Kantavtor Niko Bajc je Andreji zapel za to priložnost pripravljeno skladbo, predsednik Športne zveze Miloš Popović pa ji je izročil olimpijsko smučarsko karikaturo, delo Matije Keteja. Mlinotest je njej in zbranim spekel orjaško torto, primerno veliko steklenico pa je počasi zapustila tudi penina kleti Vipava 1894.
