Slovenija v vlogi opazovalke

NOVA GORICA > Slovenija oziroma privrženci njene reprezentance bodo žal le v vlogi opazovalcev. V najboljšem primeru bo slovenska izbrana vrsta, ki jo bo najverjetneje še naprej vodil Srečko Katanec, dobrodošel tekmec na pripravljalnih dvobojih. Slovenijo bodo za junijski termin udeleženci evropskega ali svetovnega prvenstva, ki se običajno želijo pomeriti z ekipami, ki so najbližje profilu nasprotnikov v skupinskem delu tekmovanja, izbrali po žrebu. Znano je že, da bo Slovenija 23. marca na koprski Bonifiki gostila Makedonijo, ki jo je pred leti vodil tudi Katanec.

(Ne)srečni žreb

Ob pomoči osebnosti, ki so pisala ali še pišejo nogometno zgodovino, kot so David Trezeguet, Antonin Panenka, Vicente Del Bosque, Oliver Bierhoff in Angelos Charisteas, bosta žreb vodila nekdanja asa, ki sta obeležila tudi prvenstva stare celine. Nizozemec surinamskega rodu Ruud Gullit je bil med najzaslužnejšimi za prvo in edino reprezentančno lovoriko oranžnih. Nizozemska se je leta 1988 v Nemčiji povzpela na evropski prestol. Bask Bixente Lizarazu pa je bil eden nepogrešljivih členov zlate francoske generacije, ki je leta 1998 osvojila najprej svetovni, dve leti kasneje pa še evropski naslov v Belgiji in na Nizozemskem, kjer so ob krstnem nastopu na velikih tekmovanjih rajali tudi številni slovenski privrženci.

Reprezentančna stroka bo posebej pozorno spremljala nastope Anglije in Slovaške, s katerima bo Slovenija prekrižala moči v naslednjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo (SP).

Francija bo prvič gostila razširjeni format evropskega prvenstva (EP) s 24 reprezentancami, med katerimi je pet novincev: Slovaška, Wales, Severna Irska, Islandija in Albanija. Slednji bosta sploh prvič zaigrali na velikem tekmovanju. Na EP so se, zanimivo, uvrstile tudi vse slovenske sosede. Poleg tradicionalne velesile Italije in Hrvaške, ki se dokaj redno uvršča na velika tekmovanja, še Avstrija in Madžarska, ki jima je v zadnjih desetletjih to uspelo le izjemoma. Italijani, Hrvati in Avstrijci so uvrščeni v drugi kakovostni boben, Madžari pa v tretjega. V najmočnejšem bobnu so gostiteljica Francija, branilka naslova Španija, svetovna prvakinja Nemčija, Anglija, Portugalska in prva reprezentanca na lestvici Fifa, Belgija.

Razvrstitev 24 reprezentanc pred današnjim žrebom EP:

> 1. boben: Francija, Španija, Nemčija, Anglija, Portugalska, Belgija.

> 2. boben: Italija, Rusija, Švica, Avstrija, Hrvaška, Ukrajina.

> 3. boben: Češka, Švedska, Poljska, Romunija, Slovaška, Madžarska

> 4. boben: Turčija, Irska, Islandija, Wales, Albanija, Severna Irska

Širitev vseh okvirjev

Skupinski del naj bi bil za favorite svojevrstno ogrevanje. 24 udeleženk bo razvrščenih v šest skupin s po štirimi reprezentancami, sito za uvrstitev v izločilne boje, kjer bo prostora za 16 reprezentanc, pa ne bo pregosto. V nadaljevanje tekmovanja se bodo prebile prvo in drugouvrščene ekipe, poleg tega pa še štiri od šestih ekip, ki bodo osvojile tretje mesto v svojih skupinah. Prvič na EP bodo na sporedu tekme osmine finala. Če tem prištejemo še dvoboje v dveh dodatnih skupinah, jih bo skupno 51, torej 20 več kot pred štirimi leti, ko je bilo le 16 udeleženk. Na uvodnem EP leta 1960 so sodelovala le štiri moštva, po sistemu zaključnega turnirja četverice pa so se prvenstva odvijala vse do leta 1976.

Širitev ekip prinaša širitev v vseh pogledih, časovnem (mesec dni tekmovanja), infrastrukturnem - EP bo gostilo deset stadionov - in stroškovnem. Po nedavnih atentatih v Parizu se obetajo tudi poostreni varnostni ukrepi. ALEŠ SORTA