Slovenska Gruzija ključ do Vilne
Slovenski reprezentanci je včerajšnji prost dan prišel zelo prav. Dan več imajo, da lahko analizirajo in ugotovijo, kako odpraviti velika nihanja v igri, s katero so sicer iztržili načrtovani uvodni zmagi. A zanašanje na srečo ekipe, ki cilja visoko, ne more pripeljati daleč.
Za uvrstitev v drugi del tekmovanja, kjer bo ostalo 12 ekip, je Sloveniji teoretično dovolj še ena zmaga iz treh tekem, toda najbolj pomembno bo, da s sabo odnesejo vsaj dve točki. Z današnje perspektive je favorit skupine Rusija, za napredovanje pa ima ob naših največ možnosti Gruzija, naš današnji tekmec. Jutri slovensko vrsto čaka še tekma z Belgijo, predtekmovanje pa se konča v ponedeljek z dvobojem z Rusijo.
Gruzija ima v Klaipedi najizdatnejšo podporo s tribun in navijaško točko v prijetnem okolju starega dela mesta. Za slovensko javnost bo ob Rusiji morda še najzanimivejši tekmec zaradi igralcev, ki so pustili pečat tudi v slovenski košarki. V prvi vrsti Vladimer Boisa, ki bo po koncu kariere živel v Sloveniji in ki je svojim rojakom pomagal, da so se vklopili v življenje in naučili slovenski jezik. Ob njem so pri nas igrali še Giorgi Šermadini, Nikoloz Ckitišvili (pred desetimi leti) in Manučar Markoišvili. Prvi iz številne gruzijske kolonije na slovenskih tleh je bil Vladimer Stepanija.
Gruzijci so prvič na velikem tekmovanju, posebej so bili motivirani za dvoboj z Rusijo, ki so ga sicer pred skoraj polno dvorano izgubili (58:65), a so Ruse namučili. Boisa nam je povedal, da je kljub nedavni vojni med Rusijo in Gruzijo navijaški “obračun” na tribunah minil v športnem duhu. K igralcem radi pristopijo rojaki, ki delajo v Litvi ali Rusiji, in jim želijo stisniti roko.
Najboljši strelec proti Rusom je bil branilec Markoišvili, ki je leta 2007 zapustil Olimpijo, a še vedno zelo dobro govori slovensko. “Ne vem, ali nam bo to, da zelo dobro poznamo večino igralcev, kaj v pomoč. Ste nesporni favoriti, a si s tem ne belimo glave. Gremo od tekme do tekme, za nas je to prvi nastop na velikem tekmovanju. Ne zamerite mi, če vam bomo zagrenili dan,” je povedal z nasmeškom. Zvezda ekipe je Zaza Pačulia, ki se je uveljavil v ligi NBA pri Atlanti in je v uvodnih tekmah skozi mrežico spravil 27 točk.
Če se je Slovenija s slabo igro izvlekla proti Bolgariji in Ukrajini, ki z ameriškim strokovnim štabom premalo pozna evropsko košarko, pa utegne biti proti Gruziji zmeda pogubna. Na klopi sedi človek iz naših krajev, Srb Igor Kokoškov, ki je sicer že vrsto let asistent pri različnih klubih lige NBA.
Belgijci so se doslej izkazali za najbolj skromno ekipo skupine. Nekdanja belgijska realova stebra Alex Hervelle in Thomas Van den Spiegel sta najbolj znani imeni. Ekipa ima nekaj temnopoltih košarkarjev, večinoma iz nekdanje kolonije Konga.
Slovenija : Ukrajina 68:64
Švyturis Arena, 1500 gledalcev, sodniki: Belošević (Srb.), Shemmesh (Izr.), Latisevs (Lat.). Slovenija: Slokar 5, Lakovič 4, Ožbolt 4, Smodiš 9, Udrih 6, Murić 2, G. Dragić 5, Z. Dragić 7, Begić 14, Lorbek 12. Ukrajina (najboljši): Bertt 14, Kolčenko 8, Liščuk 9, Fesenko 11; prosti meti: Slo. 30:22, Ukr. 24:17; trojke: Slo. 23:6 (Lorbek in Udrih po 2, G. Dragić, Smodiš), Ukr. 9:5.
Slovenija je proti ukrajinskim nebotičnikom krepko dobila skok (39:23), toda ukrajinski selektor Michale Fratello je v zadnji četrtini ob velikanskem zaostanku iz obupa ukazal še zadnji prijem - ozko consko obrambo, ob kateri so se slovenskim igralcem zopet zavozlale noge in roke, prednost pa se je ob številnih izgubljenih žogah in zgrešenih odprtih metih neusmiljeno topila. K sreči je najboljšo igro v slovenskem dresu pokazal Mirza Begić, ki je na koncu, ko so se Ukrajinci približali na minimalno razliko, zadel štiri proste mete, na drugi strani pa je Kolčenko zapravil štiri žoge. Tekma je bila dejansko odločena tri sekunde pred koncem, ko je ob vodstvu za dve točki Sašo Ožbolt z zadetima prostima metoma postavil končni izid. “Ti padci v igri so povsem nerazumljivi. Na treningih delamo odlično, odigramo 30 minut dobro, nato pa si privoščimo nekaj zelo dolgih črnih minut,” je dejal Mirza Begić.