Slovenski judo praznuje diamantni jubilej

SLOVENIJA> Slovenski judo je v omenjenem obdobju, za uradni začetek juda na Slovenskem šteje leto 1952, ko je bil v Ljubljani ustanovljen klub AJK Ljubljana, osvojil kar 36 kolajn na največjih tekmovanjih - olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih.

Prvo je davnega leta 1969 osvojil Stanko Topolčnik, ki je bil bronast na EP v Oostendeju. Nato je sledilo sušno obdobje vse do že omenjenega Maribora (še prej so leta 1997 navdušili mladinci), ko je sledila eksplozija odličnih rezultatov. Od takrat so predvsem slovenske judoistke, te so namreč poskrbele za kar 32 odličij, skoraj z vsakega večjega tekmovanja domov prinesle vsaj eno, če ne več kolajn. Slovenski judo ima tudi tri olimpijske kolajne, Žolnirjeva je bila leta 2004 v Atenah bronasta, Lucija Polavder leta 2008 prav tako bronasta, letos pa je znova zablestela Žolnirjeva in to kar z zlato kolajno.

Kolajn s svetovnih prvenstev je pet, leta 2005 sta bili v Kairu bronasti Žolnirjeva in Raša Sraka Vuković, Polavderjeva je bila srebrna leta 2007 v Rio de Janieru, leta 2010 v Tokiu je Sraka Vukovićeva osvojila srebro, lani na SP v Parizu pa Žolnirjeva bron. Evropskih kolajn je zmeraj več, skupaj že 28, samo letos so bile v Čeljabinsku štiri (srebrna Polavderjeva in bronaste Sraka Vukovićeva, Ana Velenšek in Rok Drakšič). Za večino od teh odličij je "kriv" eden najuspešnejših trenerjev na svetu, Marjan Fabjan.

Na današnji slovenski prireditvi ob diamantnem jubileju je cvet slovenskega juda nagovoril tudi predsednik republike Danilo Türk, prisostvoval je tudi predsednik Evropske judo zveze (EJU) Sergej Solovejčik, ki je predsedniku Judo zveze Slovenije Bogdanu Gabrovcu podelil častno priznanje EJU, pa veleposlanik Japonske v Sloveniji Tošimicu Išigure in številni drugi eminentni gostje.

Ob tej priložnosti je mojster slovenskega juda, Jože Škraba, 8.dan, predstavil tudi 600-stranski almanah, najuspešnejši tega športa pri nas pa so za svoje dosežke prejeli posebna priznanja.

STA