Slovenski kotiček za dodaten pospešek

TIGNES > Etapna slava je sicer v soboto pripadla Belgijcu Dylanu Teunsu, včeraj pa Avstralcu Benu O'Connorju, a razmerja moči v boju za rumeno majico so jasna. Tadej Pogačar jo ima na dlani, čeprav za karavano še ni niti polovica Toura in je po današnjem tekmovalnem premoru do Pariza še dvanajst etap. Elizejskih poljan pa letos ne bo videl Primož Roglič. Po kalvariji na sobotni etapi, v kateri se je pripeljal v cilj med zadnjimi z zaostankom 35 minut, se je z ekipo odločil, da je po bolečih posledicah padcev napočil čas za odstop. Včeraj se je sicer zapeljal na cilj etape v Tignes, kjer ima svojo pripravljalno bazo, a že zjutraj se je ob slovesu s Toura pozdravil tudi s svojimi navijači.

Na dolgem ciljnem vzponu so sicer vihrale številne slovenske zastave. Naključno ali ne, Pogačar je pospešil prav v slovenskem kotičku in se odpeljal, potem ko je Richard Carapaz poskušal z napadom. Kaj drugega Ekvadorcu niti ni preostalo, potem ko je v sklepnih kilometrih pobudo prevzela ekipa Ineosa. Pogačar je tedaj ostal že brez pomočnikov, ki pa so svoje delo opravili do vznožja vzpona. Na klancu pa Pogačarju, vsaj v takšnih vremenskih okoliščinah - z dežjem in mrazom - ki so spremljale karavano v Alpah, nihče ni kos.

“Res je bilo še bolj hladno kot v soboto, a takšno vreme mi precej bolj ustreza kot morebitna vročina v nadaljevanju Toura, kar pa vedo tudi tekmeci. O'Connor je bil v ospredju res močan, a me večji zaostanek ni skrbel. Vseeno pa se v rumeni majici počutim nadvse udobno, zato jo bom rad še naprej nosil,” je dobro razpoloženi Pogačar ob uradni izjavi povedal na cilju, kjer se je zdelo, da je že predelal napore konca tedna.

Sposobnost hitrega miselnega preklapljanja, pa ne le med dirko, je gotovo ena od odlik lanskega šampiona Toura ob seveda razkošnem kolesarskem potencialu, ki se zdi brezmejen. Kmalu bo zmanjkalo presežnikov za to, kar Pogačar kaže na cesti. V soboto je uprizoril napad iz drugih (kolesarskih) časov. Na Touru 21. stoletja so favoriti v skupnem seštevku v gorskih etapah praviloma čakali na sklepni klanec za akcijo. V soboto pa se je Pogačar, ki se je sicer s podobnimi napadi že izkazal na predlanski Vuelti, na letošnji dirki od Tirenskega do Jadranskega morja in ne nazadnje na tudi ob zmagoviti etapi na dirki po Sloveniji, naprej odpeljal 30 kilometrov pred ciljem na predzadnjem vzponu. Prej in potem sta bila še spusta, tudi ciljni, Pogačar pa je ujel skoraj vse ubežnike. Glavne tekmece v skupnem seštevku je pustil za sabo za neverjetne tri minute in 20 sekund ter oblekel rumeno majico, ki jo je do sobote nosil Matieu van der Poel.

Tudi Nizozemec je včeraj pred startom odstopil, kar pa je bilo načrtovano, saj se bo osredotočil na olimpijsko dirko, a z gorskim kolesom. Kdo ve, nemara bi bil Pogačar s svojim talentom ob ustrezni pripravi (mišic) zelo konkurenčen tudi v tej disciplini, potem ko je že pokazal dovzetnost do ciklokrosa. Sicer pa bo prav zanimivo spremljati, kam bo 22-letnika pripeljala kolesarska pot. Letos je bil domala nepremagljiv, dobil je praktično vse dirke svetovne serije, tudi na tistih, kjer ni bil v ospredju - kot na primer v Baskiji - se je zdelo, da bi se lahko odpeljal zmagi naproti.

Kljub napadalnosti pa (še) ni kolesarski kanibal, v vseh okoliščinah ohranja bistro glavo. Tako je bilo v soboto in tudi včeraj, ko se mu je v skupnem seštevku približal O'Connor. Avstralec je lani dobil zahtevno etapo na Giru, kjer mu je še eno zmago v bližini Vidma speljal Idrijčan Jan Tratnik.