Slovenskim nogometašem so vrata na EP 2012 zaprta
Razplet petkovih tekem v slovenski skupini za našo reprezentanco ni bil ugoden. Ta je pred jutrišnjo tekmo s Srbijo že izgubila vse možnosti za preboj na Euro 2012. Zakaj je tako, kje so vzroki? Analiza mora biti hitra, temeljita, poštena in samokritična.
NOVA GORICA> Selektor Matjaž Kek je pred nastopom reprezentance na svetovnem prvenstvu večkrat dejal, da je Južna Afrika le eno od etap njegove ekipe, ki ima še veliko prostora za napredovanje. Dal je vedeti, da se bo nogomet pri nas igral tudi po evforičnem nastopu na “mundialu” in se zavedal nevarnosti, ki ekipi preti po zahtevnem testu. Večina je bila prepričana v nadgradnjo igre in v enakovreden boj z Italijo za prvo mesto v kvalifikacijah za EP 2012. A koraka naprej ni bilo. Razlogov je več.
Brez zadetkov ni zmag
Za zmage so potrebni zadetki. Slovenija jih je na devetih tekmah dosegla deset, sedem od teh proti amaterjem iz Ferskih otokov (5:1, 2:0). Estonci so si v Talinu zabili avtogol, v Ljubljani je Tim Matavž, s petimi goli najboljši strelec ekipe, zadel po odbiti žogi. Edino pravo akcijo z lepim zaključkom so Slovenci izpeljali v Beogradu za remi 1:1. Slovenci so zmagali le trikrat. Dvakrat proti Fercem ter z avtogolom v gosteh z Estonijo (1:0). Uvrstitev na EP je Slovenija izgubila na domačih tekmah. Uvodni poraz proti Severni Irski (0:1) še ni razkril pomanjkljivosti v igri. Te sta na plan potisnili ničli z Italijo (0:1), ter še bolj z Estonci (1:2). Trije domači porazi proti neposrednim tekmecem so najbolj boleče rezultatsko znamenje teh kvalifikacij.
Selektorjeve poteze
Glavna igralca zadnji let Robert Koren in Milivoje Novaković nista izpolnila pričakovanj, a sta mesto v prvi postavi vselej imela. Res je, da nimamo na pretek igralcev s podobnim znanjem. Res je tudi, da se zmagovite ekipe ne menja, a se kljub temu ne moremo znebiti občutka, da je selektor vse prevečkrat vztrajal pri preverjenih igralcih, ne glede na formo in pripravljenost. Vselej zdrava konkurenčnost je bila v drugem planu. Po nastopu v Afriki je imel Kek idealno priložnost hitrega vklopa mladih, kot so Matavž, Josip Iličić in Armin Bačinović, pozneje še nekaterih. Ponudil jim je le drobtinice, ki so na zahtevnem reprezentančnem terenu premalo. Po nekaj podpovprečnih predstavah nosilcev igre, je moštvo zajela apatija, iz katere tudi mlajši igralci niso zmogli.
Boj igralcev z zvezo
Za dosežke na zelenici so odgovorni vsi, tako strokovni štab kot igralci. Tokrat tudi Nogometna zveza Slovenije (NZS). Konflikt na odprti sceni med igralci in vodstvom zveze je odjeknil že pred Južno Afriko, a z manjšo močjo. Po koncu SP ovir za eksplozijo ni bilo več. Brezpogojno osredotočenost na igro je nadomestil boj za lasten prav. Igralci, tudi v navezi s sindikatom SPINS in tedanji predsednik NZS Ivan Simič so si ob vsakem zboru zaradi premij kazali zobe. Končalo se je z odstopom Simiča, a tudi negativno krivuljo na igrišču. Poraženci? So oboji, igralci in NZS. Zmagovalec? Nihče. Razočarani, izdani? Navijači, ki so z vsem srcem podpirali reprezentanco. Kot da še ne bi bilo dovolj, so se zakulisne igrice nadaljevale. Po neposrečeni domači avgustovski tekmi z Belgijo (0:0) so igralci prvič ignorirali novinarje in s tem celotno javnost, vključno z navijači. Enako se je ponovilo tudi na septembrskih tekmah proti Estoniji in v Italiji. Igralci so pokazali odnos, ki vse navijače in celotno javnost peče veliko bolj, kot vsi porazi skupaj. Svoje nestrinjanje z žvižgi, odnosom zveze, pisanjem nekaterih novinarjev ali s čim tretjim, so pokazali na zamerljiv način, na katerega športnik ne bi smel pomisliti. Ponovna gradnja zaupanja zahteva trud in čas.
Kako naprej?
Jutrišnja tekma brez dvoma pomeni konec nekega obdobja. Katerega, bo jasno šele čez čas. Veliko bolj kot neuvrstitev na EP skrbi zakulisje. NZS bo morala bolj kot kdajkoli prej nase prevzeti vso odgovornost. Analiza mora biti natančna, samokritična, učinkovita in v korist razvoja nogometa pri nas. Daleč od tega, da bi bilo vse slabo. Imamo izjemne nogometaše, kakršnih še nismo imeli. Prihajajo novi, še neobrušeni talenti. Igralci se morajo osredotočiti na igro, staremu ali novemu selektorju je potrebno dati avtoriteto. Predvsem pa dokončno izpodriniti lobije, ki si lastijo reprezentanco. Primorci in drugi Slovenci imamo namreč napenjanja mišic in s tem povezanih peripetij med Ljubljano in Štajerci že vrh glave! Reprezentanca pripada vsem in tako naj se igralci, zveza in vsi nogometni funkcionarji tudi obnašajo. Uvrstitev na SP 2014 v Braziliji bo mogoča le, če se bodo vsi držali pregovora: v slogi je moč.
PETER MARAŽ