Slovo in rojstvo nove generacije

CARIGRAD > Takrat so se na veliki sceni pojavili Francoz Tony Parker, Rus Andrej Kirilenko, pogojno Nemec Dirk Nowitzki (na EP je debitiral že dve leti prej)in Španec Pau Gasol. Igralci, ki so postali absolutni zvezdniki evropske in svetovne košarke, zaščitni znak igre pod koši zadnjih 16 let. Če gremo še k naši slovenski stvarnosti: takrat so debitirali Boris Gorenc, Beno Udrih in Jaka Lakovič. Gorenc v izbrani vrsti ni pustil večjega pečata, Udrih ga pretežno niti ni želel, le Lakovič nikoli ni rekel ne in se kot kapetan reprezentance naposled upokojil po domačem eurobasketu.

16 let pozneje so v Carigradu tri imena iz tedanjega obdobja. Lakovič je pomočnik selektorja slovenske reprezentance, Kirilenko je po seriji težav v ruski košarkarski zvezi in dokaj zgodnjem koncu kariere postal njen predsednik, Rusija se tu prvič po dolgem času bori za odličja. Parker je reprezentančno kariero končal lani na olimpijskih igrah, Nowitzki je reprezentančne nastope končal predlani doma. Na igrišču se podi le še Pau Gasol v družbi mlajšega brata, čeprav je že pred dvema letoma rekel, da bo Lille oziroma Rio njegov reprezentančni labodji spev. No, ni rekel, da dokončni in očitno ga je premamila še ena priložnost za obogatitev zbirke odličij.

Tanjević ne bo več trener

Bogdan Tanjević po porazu njegove črnogorske reprezentance proti Latviji še ni rekel, ali ostaja selektor oziroma ali se pri 70 letih sploh še namerava ukvarjati s trenerskim poklicem. Rekel je samo: “Videli bomo, med tednom se bomo usedli in se pogovorili.” Zdaj se je odločil za odstop, obenem pa se ne namerava več ukvarjati s trenerskim poslom. Ostal pa bo v črnogorski zvezi, kjer bo poučeval lokalne trenerje. Boša Tanjević je vodil tudi Jugoslavijo, s katero je na EP 1981 osvojil srebrno kolajno, Italijo, s katero je bil evropski prvak, in Turčijo, s katero je osvojil srebrno kolajno na svetovnem prvenstvu. Bil je tudi trener številnih uglednih klubov, s sarajevsko Bosno je postal evropski prvak.

Carigrad leta 2017 je na ogled prinesel nove potencialne zvezde, med katerimi izstopa naš Luka Dončić, ki je tudi najmlajši od vseh in tudi najbolj vsestranski igralec. Za njim bi lahko uvrstili njegovo žrtev v četrtfinalu, Latvijca Cristapsa Porzingisa, ki lahko s svojo višino in gibljivostjo počne skoraj vse, kar hoče. Finski krilni center Lauri Markkanen je imel energijo le v domačem volčjem brlogu v Helsinkih, takoj po selitvi na “nevtralno” prizorišče pa je poniknil, tako kot njegovi soigralci. Domov so Finci odšli že po osmini finala EP. A to ne pomeni, da igralcu, ki deloma spominja na Nowitzkega in deloma na Tonija Kukoča, niso odprte poti med zvezde.

Nemci se soočajo s prehodnim obdobjem in temu primerno so se zanašali na kolektivno igro, ki jo je z včasih preveč soliranja vodil vsega 181 centimetrov visoki Denis Schröder. Temnopolti mali in hitri play Atlante v ligi NBA je rojen v Nemčiji. Prav tako sta pozornosti vredna nova brata v španski izbrani vrsti, 22-letni center Juancho Hernangomeza in njegov leto dni starejši brat in center Willy.

Od reprezentanc, ki so še ostale na eurobasketu, je pri Rusih Aleksej Šved povsem upravičil pričakovanja, tako kot Bogdan Bogdanović pri Srbih in - jasno - Goran Dragić pri Sloveniji.

ROK MAVER