Špela Ponomarenko Janić: masira jo kar mož Stjepan

KOPER > Članica KKK Žusterna je na 500-metrski razdalji najprej osvojila četrto mesto, vrhunec sezone pa je kronala z bronasto medaljo na 200-metrski razdalji. Obe disciplini sta olimpijski, kar daje dosežkom še dodatno razsežnost.

“To je zame velik uspeh. Pred prvenstvom sem komaj čakala, da se začne, zato sem v Nemčijo odšla z visokimi cilji. Zadnji teden sem odštevala treninge do starta v Duisburgu. A je tekma vendar tekma, predvsem moraš moraš prenesti veslanje iz treninga na samo tekmo. Marsikdaj se zalomi, na prvenstvu si lahko preveč utrujen, nisi dovolj spočit. Tokrat se mi je vse poklopilo. V kvalifikacijah sem zmagala in bila druga, enako v polfinalu. To mi je dalo tudi večji motiv za finale, saj sem videla, da sem blizu. Zato sem bila na startu bolj živčna in finale je bila moja najslabša tekma. A medalja je medalja, in jaz sem super zadovoljna. ”

> Ste bili bliže osvojitvi medalji na 500 metrov ali temu, da ostanete brez medalje na 200 metrov?

“Dvesto metrov je zelo specifična tekma, v kateri je teže napovedati rezultat. V primeru, če slabše startaš, bolj panično veslaš do konca, ker hočeš nadoknaditi zaostanek s starta. Petsto metrov je daljša in bolj realna disciplina. Nekako veš, kam spadaš. Mislim, da je bilo bolj sigurno tretje mesto na 200 kot tretje mesto na 500 metrov.”

> Glede na začetek sezone ste naredili velik korak naprej.

“Že na eni od tekem svetovnega pokala sem bila tretja na 500 in četrta na 200 metrov. Na evropskem prvenstvu sem bila zagotovo pripravljena za več kot sedmo mesto na 200 metrov, a sem slabše startala in to je bil vzrok slabše uvrstitve. Mislim, da sem čez celo sezono napredovala in bila vedno hitrejša. Nekako smo dobro tempirali formo, dobro sem se spočila pred SP in dosegla vrhunski rezultat.”

> Očitno vam proga v Duisburgu leži, saj ste tam leta 2007 na SP že osvojili medaljo, prav tako bron na 200 metrov.

“Bolj ne kot ja. Tam se na primer nisem uvrstila na olimpijske igre, saj sem osvojila samo deseto mesto na 500 metrov leta 2007 in za malo izpadla. Tako sem se za olimpijske igre v Pekingu kvalificirala šele naslednje leto. Na svetovnih pokalih mi tam nikoli ni šlo dobro od rok, tako da Duisburg ni ravno moja proga.”

> Kako bi ocenili sezono?

“Bila je zelo dobra. Zdaj še čakam skupni izračun svetovnega pokala, ker se zanj šteje tudi SP. Morda se bom prebila v prvo trojico, kar mi še nikoli ni uspelo. Dve medalji na sredozemskih igrah, medalja na SP, medalje v svetovnem pokalu ... Če bi bila še medalja na evropskem prvenstvu, bi morda bilo že malo kičasto.”

> Ali je zdaj napočil čas za počitnice?

“Ja, res je. Po dolgem času se bom kopala v moji Žusterni. Za vikend imamo še državno prvenstvo na Ptuju, a zato se ne bom posebej pripravljala. Veslala bom tudi v dvojcih z različnimi tekmovalkami in jim pomagala osvojiti kakšen državni naslov.”

> Kakšne so vaše želje v naslednjem obdobju?

“Zaenkrat še nimam velikih tekmovalnih ciljev. Želim si vztrajati in tekmovati še kakšno leto. Če bo zdravje in dobra forma, bom vztrajala tudi do olimpijskih iger v Riu. Ko pa se bom borila za kakšen B finale, bo čas za konec kariere.”

> V čem so vaše rezerve?

“Šele na SP ali OI vidiš najboljše reprezentance, kako imajo vse urejeno, in se zaveš, da bi lahko še veliko napredovali. Mi na SP nismo imeli niti fizioterapevta, niti maserja, nikogar. Masira me mož Stjepan, ki je pred dvema letoma naredil tečaj za maserja. Kot moj trener nima urejenega nobenega statusa, čeprav sem bila v Pekingu šesta na olimpijskih igrah. Žal je tako, da ga jaz financiram s svojimi 700 evri plače v slovenski vojski. Zahvala za podporo gre Luki Koper, ki mi pomaga. Priprave imamo plačane, ko pa porabimo ta proračun, se moramo financirati sami. Za zadnja dva meseca nam vedno zmanjka, čeprav hodimo po krajih, kjer je zelo poceni. Saj se zavedam, da s kajakom ne bom nikoli zaslužila veliko denarja, ampak ob koncu kariere mi ne bo ostalo praktično ničesar.”

DENIS SABADIN