Spominski dres za trenerja iz zlatih izolskih nogometnih časov

IZOLA > Vojislav Milić sodi v generacijo Jugoslovanov, ki so v Koper prišli s trebuhom za kruhom in - (p)ostali Koprčani. Pred 56 leti je se najprej priselil k bratu, ko se je ustalil pa je postal tudi koprski zet. Po igranju za beograjski Šećeranac (nižjeligaški klub z igriščem na beograjski Adi Ciganliji je edini srbski klub, ki ima domicil na otoku) je po prihodu v Istro igral za Koper in Izolo, aktivno kariero je sklenil v Bujah. Spomni se, kako se je razpletla njegova poslovilna tekma za istrski klub v hrvaškem nižjeligaškem tekmovanju. Ker je bil vratar njegovega moštva izključen, je med vratnice stopil sam, ubranil najstrožjo kazen - in končal z aktivnim igranjem. Večjo sled je nato pustil kot trener, predvsem v Izoli, pa tudi v Kopru in Dekanih. Največje trenerske radosti je doživel med sedemletnim vodenjem Izole v tedanji prvi slovenski ligi. In prav njegovi nekdanji izbranci iz (nekdanjega) ribiškega mesta so ga ob življenjskem jubileju razveselili z izvirnim darilom, dresom izolskega kluba s podpisi igralcev iz tedanje generacije. Z vmesnim premorom je bil trener prvega izolskega moštva sedem sezon med letoma 1977 in 1986. Labodji spev je po portoroških sklepih s Koprom združena nogometna Izola doživela v sezoni 78/79, ko je po porazu (0:2) v zadnjem krogu v Lendavi v superligi osvojila drugo mesto in napredovanje v drugoligaško konkurenco na zvezni ravni prepustila trboveljskemu Rudarju.