Nogomet: Spomladi na Otok, kamor se želijo vrniti tudi poleti 2028
Nič ne bo od poti na Balkan niti od obiska Hamletove dežele. Slovenski nogometaši se bodo za najvišji razred lige narodov konec marca potegovali na Otoku. Prvo tekmo z Walesom bodo odigrali 27. marca doma, povratno pa tri dni kasneje v gosteh.
Napadalec slovenske reprezentance Žan Vipotnik (v skoku) brani tudi klubske barve valižanskega Swanseaja.
Foto: Simon PelkoNajbrž so si nogometni privrženci pri nas želeli soočenj s Hrvaško ali Srbijo, manj z Dansko. Naposled je kocka oziroma kroglica v včerajšnjem žrebu padla na Wales. Slovenski nogometaši so že prelomili urok (otoških) gostovanj oktobra na Škotskem, kjer je četa Boštjana Cesarja v drugem rangu skupinskega dela lige narodov (LN) vzela zalet.
Wales in Škotska sta po mnogočem primerljivi reprezentanci. Valižani si leta 2026 resda ne bodo zapomnili po dobrem. Edino zmago je zasedba Craiga Bellamya zabeležila v prvem rangu skupinskega dela LN, v kateri so doma ugnali Norveško, ki je za povrh ves drugi polčas igrala s hendikepom zavoljo izključitve. Tri točke pa je bil tudi ves izkupiček Walesa v skupini. Tako proti Portugalcem kot Dancem so utrpeli po dva poraza, sklonjenih glav pa so prispeli tudi z Norveške.
Valižanski spomini
Res pa je, da so praktično na vseh dvobojih klonili pred tekmeci v drugih polčasih. Nazadnje so proti branilcem lovorike Portugalcem tik pred odmorom celo vodili z 2:1, potem pa je gostom uspel zasuk v Cardiffu, kjer so vendarle najbolj obžalovali spomladanski razplet dodatnih kvalifikacij za svetovno prvenstvo (SP). Po enajstmetrovkah jih je izločila Bosna in Hercegovina, ki je nato uresničila ameriške sanje prek Italije. Kdo ve, kakšen bi bil razvoj dogodkov, če bi se našim zahodnim sosedom zoperstavil Wales,
Z Valižani so se slovenske nogometne poti prekrižale le izjemoma. Reprezentanci sta se pomerili vsega enkrat, in sicer na prijateljski tekmi avgusta 2005, ko sta se v Walesu razšli z neodločenim izidom 0:0. Tedanji selektor Slovenije je bil Brane Oblak, ki je na igrišče poslal aktualnega selektorja Boštjana Cesarja. Zaigrala sta tudi Tonči Žlogar in Aleksandar Rodić kot novopečeni slovenski državljan, ki je iz šampionske Gorice prestopil k angleškemu Portsmouthu.
Slovenski nogometaši seveda ne bi imeli nič proti. če bi se na Otok po marcu vrnili v kratkem. Najraje kar poleti na evropsko prvenstvo (EP) 2028. Med gostitelji bo tudi Wales, ki pa si mora nastop na prvenstvu stare celine še priigrati v kvalifikacijah, v katerih pa Slovenija ne bo znova obiskala Cardiffa. Z Walesom bosta namreč žreb skupin 6. decembra pričakala v drugem bobnu. Lahko pa se zgodi, da bi Cesarjevi zasedbi v kvalifikacijah nasproti stala Anglija (iz prvega bobna) ali stara znanka Škotska (iz tretjega), a o tem, potem.
Otoške posebnosti
“”Vse reprezentance, s katerimi bi se lahko pomerili, so bile zahtevne, zato nam je bilo vseeno, koga bomo dobili. Wales je zelo dobra zasedba, ki je sicer ne poznamo do potankosti. Gre za otoško ekipo, ki je fizično zelo močna, zato se bomo morali ustrezno pripraviti. Je pa res, da smo tudi v ligi narodov že igrali s Škotsko, zato bo morda malce lažje,” je povedal slovenski selektor, ki ima tudi klubske izkušnje z igranjem nogometa na Otoku. Kot posojen nogometaš Marseilla je branil barve West Bromwich Albiona v sezoni 2007/08. ko si je klub priigral napredovanje v angleško Premier League.
WBA je leta 2008 dobil eno najzahtevnejših (drugih) lig na svetu, angleški Championship. v kateri je preteklo sezono pridno tresel mreže tudi Žan Vipotnik. Napadalec slovenske reprezentance igra prav v valižanskem klubu Swanseaju. Z Walesom je bil lep čas povezan tudi Etien Velikonja kot član Cardiffa in to prav v času ko je tam zaključeval svojo nogometno pot aktualni selektor Craig Bellamy. ki pa je prej igral vidne vloge v kopici angleških prvokategornikov. Tudi pri Liverpoolu, kjer je pred dobrimi štirimi desetletji strelsko blestel Ian Rush.
V praktično istih časovnih okvirih, torej v 80.ih in prvi polovici 90-ih let pa je nemara še večji pečat pri Manchester Unitedu pustil še en Valižan Mark Hughes. Tako za Rusha kot za Hughesa, ki je zaigral tudi za Barcelono in Bayern, velja, da se pri velikanih na evropski celini nista najbolje znašla. Rush je pri Juventusu zdržal eno samo sezono, preden se je vrnil k Liverpoolu. Tudi Aaron Ramsey, ki je začel in končal poklicno nogometno pot pri Cardiffu, pa je pri stari dami imel epizodno vlogo. Je pa zato bil eden ključnih členov ob največjem uspehu valižanske reprezentance.
Blizu na lestvici
Na prvem EP s 24 reprezentancami leta 2016 se je Wales prebil vse do polfinala, tudi seveda na krilih Garetha Bala. Svoj čas najdražji nakup madridskega Reala je bil v kraljevem klubu v senci Cristiana Ronalda, a je vseeno dosegel nekaj odločilnih golov na poti do vrste lovorik. Tudi v ligi prvakov. Bale je bil seveda tudi del reprezentance na EP 2021 in sledečem SP v Katarju, kjer so Valižani nazadnje zaigrali na velikem tekmovanju.
Reprezentanca, ki jo od leta 2024 vodi Craig Bellamy, nima zvezdnika, Še najvišjo tržno vrednost, ki je ocenjena na 35 milijonov evrov, dosega Ethan Ampadu, sicer Klubski soigralec Jake Bijola pri Leedsu. Defenzivni vezist je bil do leta 2023 sicer član Chelseaja, a je večino časa prestal na posojah, tudi pri Venezii, kjer je bil v sezoni 2021/22 soigralec Domna Črnigoja.
Tudi zadnja razvrstitev Mednarodne nogometne zveze nakazuje, da bi lahko šlo za negotov razplet. Wales na lestvici Fife zaseda 41. mesto, Slovenija pa je 49. Na vrhu je še vedno aktualna evropska in svetovna prvakinja Španija, ki se bo na poti do lovorike v LN pomerila s Francijo v ponovitvi polfinala zadnjega SP. Priložnost za (delno) oddolžitev za poraz v četrtfinalu ameriškega mundiala pa se ponuja tudi Norvežanom v obračunu z Angleži. •