Šport povezuje, kjer meja ločuje

“Radi rečemo, da nas šport povezuje. In povezuje nas tudi tam, kjer nas meja ločuje. Pred letom dni je zaživel projekt Zaško, ki vse štiri zamejske organizacije povezuje v enoten sistem. Šport v zamejstvu razvija ponos in pripadnost Sloveniji. Ne bomo vas pustili samih,” je skupni projekt na nedavnem tradicionalnem druženju s slovenskimi zamejskimi športnimi organizacijami pohvalila Petra Tramte iz direktorata za šport.

Tudi na olimpijske igre

Kot sama pravi, je to naložba v otroke, ki pa jo izven meja države izvajajo izjemni posamezniki. Če je navada politike, da zna dobro predstaviti svojo dejavnost, pa je je tokrat projekt naletel na močno odobravanje prav pri zamejskih Slovencih, katerim je namenjen. “Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,” je o projektu Zaško, ki ga pomagata koordinirati pristojno ministrstvo za šport in OKS, povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marjan Velik. Med mejniki na avstrijskem Koroškem izpostavljajo 50-letnico poslopja Slovenske Gimnazije v Celovcu. Ta stavba je v petih desetletjih postala športno središče koroških Slovencev in dala tudi že številne avstrijske reprezentante. Trenutno so najbolj ponosni na smučarskega skakalca Daniela Tschofeniga, ki trenira v Zahomcu, in biatlonko Dunjo Zdouc, oba bosta februarja nastopila na olimpijskih igrah.

Andrejek Sabolč, župan Gornjega Senika, ki vodi regijsko pisarno porabskih Slovencev na Madžarskem, je Zaško ocenil za velikanski napredek. Gospodarska situacija na tromeji s Slovenijo in Avstrijo tudi 35 let po padcu železne zavese ostaja težka, zato se mladi izseljujejo in v veliki meri učijo nemško, da bi kasneje našli zaposlitev v Avstriji, od koder se po pravilu ne vračajo. Razvoj športa pa ponuja predvsem priložnost, da se mladi vključijo v slovensko skupnost in negujejo jezik Zelo živahni so za zdaj na področju šaha, kjer Tromejnik igra celo v madžarski superligi, rokometa, kegljanja in kikboksa.

Na Hrvaškem, enako se je v obrnjenem smislu zgodilo v Sloveniji, se je velik del Slovencev zaradi enake kulture, religije, zgodovine in bližine jezika asimiliral. Novi projekt s pisarno v Zagrebu pa vendarle omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši. “Tudi zaradi športa se je že povečal vpis mladih v dopolnilni pouk učenja slovenščine. Trenutno najbolj razvijamo karate, odbojko in nogomet,” je povedal Damjan Molnar.

V slovenski šport tudi italijanska skupnost

Šport prav v Italiji dokazuje, da je lahko vabljiv tudi za italijanski del skupnosti, ki se vse bolj pogosto vključuje v slovenski šport, se nauči jezika in slovenske kulture, kar je na območju ob meji še kako pomembno. V ZSŠDI so zato predstavili kar nekaj primerov vključevanja italijanske narodnosti v slovenski šport in razlike v znanju slovenščine pri sosedih ni več opaziti. Ena med njimi je odbojkarica Zaleta Demi Vattovaz, ki za ekipo še vedno igra, v tekoči slovenščini pa vodi treninge. “Slovenščina je zame darilo,” pravi nasmejano. Trener nogometa Danilo Venanzi je v domači vasi prek nogometa prišel v stik s slovenščino. Jezik se mu je taki prikupil, da se je odločil za študij v Ljubljani, kjer ga je izpopolnil do te mere, da v Italiji celo poučuje slovenski jezik.

Vse večje je tudi povezovanje Slovencev v Italiji, ki so bili tradicionalno razdeljeni na dve manjšinski organizaciji. Predstavnici SKGZ in SSO Martina Budin ter Martina Bearzi sta prek športa predstavili nov skupni logotip. Gre za stilizirano rdeče srce, ki je zaščitni znak Slovencev v Italiji. Znak je prva uporabljala nogometna reprezentanca ZSŠDI. Srce pa krasi še drese različnih klubov - Zalet, SloVolley, Val, Mavrica, Jadran, Soča, ŠK Kras, Juventina Cheerdance Millenium ... •