Šport s prvimi koraki iz mirovanja in pandemije
Športniki po vsem svetu že delajo prve korake proti normalizaciji dela. V Evropi so med prvimi z delom začeli nogometni klubi, v državah, kot so Češka, Nemčija in Danska, pa že odpirajo dvorane in igrišča za najboljše. Seveda še vedno znotraj varnostnih ukrepov zaradi širjenja pandemije.
NEMČIJA, ČEŠKA > V Nemčiji je bila med prvimi zvezna dežela Spodnja Saška, ki je v torek objavila, da smejo vrhunski športniki, ki svoje dejavnost opravljajo kot službo oziroma osnovni vir preživljanja, spet začeti s treningi. Resda še vedno z omejitvijo socialnih kontaktov in v skladu s predpisi, ki omejujejo širjenje pandemije koronavirusa. Na Spodnjem Saškem so trening s tem uradno priznali kot opravljanje dela.
A gre za širši ukrep, saj velja tudi za vse športnike, ki so kandidati za nastop na olimpijskih igrah in za obetavne kategorizirane športnike in parašportnike. Ob tem ne gre prezreti, da so bile v Nemčiji že pred tem pripravljene izjeme in da so se številni nemški kandidati na osnovi posebnih dovoljenj tudi v času krize lahko pripravljali na olimpijske igre vse do uradne odpovedi le-teh. Tako je kljub pandemiji vse do 24. marca nemoteno deloval olimpijski center v Hamburgu, odprt tudi za plavalce, igralce odbojke na mivki ... Vrata so športu s treningi konec prejšnjega tedna dokončno spet odprli nogometaši, ki so začeli delati v omejenem obsegu.
V Sloveniji se šport v tem trenutku na številnih področjih bori za preživetje in vsaj uradno športniki - z izjemo vadbe v domačem okolju - še ne trenirajo.
Najprej športi brez kontakta
Ta teden so se vrata športu začela odpirati tudi na Češkem, kjer so v ponedeljek izdelali seznam izjem za treninge in na prvo mesto uvrstili športe brez kontakta, kot sta tenis in golf, za katera ni pravega razloga, da ju ne bi trenirali. Športniki so priložnost z veseljem zagrabili. Petra Kvitova, dvakratna zmagovalka teniškega turnirja v Wimbledonu, je po daljšem času spet okusila slast igranja tenisa. “Lepo je biti spet na igrišču, a manjka motivacija. Drugače je, če veš, zakaj se pripravljaš, sama trenutno tega ne vem. Turnirjev na pesku očitno ne bo, sezona tekmovanj na travi je kratka, zato tudi ne vem, na kaj naj usmerim pozornost pri treningu,” je na igriščih praške Šparte že v torek dejala 30-letna Kvitova in potrdila, da že trenira.
Belorusija in Švedska, kjer so konec marca vnovič odprli tudi fitnes centre, imata do pandemije drugačen pristop od ostale Evrope, dejstvo pa je, da so številne države s sprejetimi izjemami v okviru ukrepov poskrbele, da bi se športniki lahko pripravljali na največja tekmovanja v letu 2020. To je razvidno tudi iz krogov madžarske reprezentance, kjer se je deveterica plavalcev okužila s koronavirusom, vsi pa so trenirali v centru v Budimpešti. Skorajšnjo sprostitev ukrepov so napovedali tudi v Avstriji.
Najprej boj na administrativni ravni
V Sloveniji se šport v tem trenutku na številnih področjih bori za preživetje in vsaj uradno športniki - z izjemo vadbe v domačem okolju- še ne trenirajo. A tudi Olimpijski komite Slovenije je v začetku sprejetih ukrepov proti širjenju pandemije koronavirusa od pristojnih vladnih služb zahteval izjemo za slovenske olimpijce. Na koncu je zadevo prehitel Mednarodni olimpijski komite s prestavitvijo iger za eno leto.
“Tudi mi smo zahtevali, da se v okviru ukrepov naredijo izjeme za najboljše, ki so se štiri leta pripravljali na igre v Tokiu, saj vemo, kaj izpad treninga v tem obdobju pomeni,” je potrdil generalni sekretar OKS Blaž Perko. Želi si, da se bodo zadeve čim prej začele sistematično premikati tudi na tem področju in da bodo vsaj profesionalni športniki lahko čim prej spet začeli z delom. Prav tako je trenutno pomembno, da si šport pribori svoje mesto v procesu sprejemanja drugega paketa ukrepov za blažitev krize. Prav sodelovanje pri pripravi teh ukrepov v tem trenutku ostaja ena prednostnih nalog olimpijskega komiteja.