Športnik meseca marca na Primorskem je Sebastian Skube

Koprčani v drugem delu rokometnega prvenstva ne poznajo poraza, izborili so si polfinale evropskega pokala challenge, tako je bil izbor enega od rokometašev Cimosa za športnika meseca logičen.

> Prvi del sezone je Cimos igral slabše, s pomladjo pa se je marsikaj spremenilo. Tudi vi ste se morali privaditi na okolje, minutažo si delita z Deanom Bombačem. Kako je prišlo do tega prebujenja?

“Celotna zunanja linija je bila prenovljena in ta proces uigravanja je trajal nekoliko dlje. Tudi sam sem imel nekaj težav pri privajanju, toda zdaj sem se ustalil in tudi trener mi vse bolj zaupa. Zadnja zmaga proti Velenju je prinesla preobrat, s tisto tekmo smo začeli zelo dobro igrati in odtlej nismo bili premagani. Zdaj dihamo kot eno, vsi gremo enotno naprej. Smo posrečena mešanica izkušenih in mlajših igralcev. Gorenju smo se približali na točko zaostanka in odprli prvenstvo, kar nas zelo veseli. Lahko rečem le, da se zdaj gotovo ne bomo predali.”

> Ko ste prišli v Koper je bil to verjetno glavni cilj?

“Tako je. Prvo ali drugo mesto v prvenstvu, uvrstitev v končnico pokala in finale pokala challenge.”

> Koprčani lani verjetno niso bili edini vaši snubci?

“Ne, tako Celje kot Velenje sta me želela v svojih vrstah, najbolj konkretno so pogovori potekali s Cimosom. Hitro smo se sporazumeli.”

> Končnica bo vojna živcev, kar je potrdila nedavna tekma z Loko. Je tistih devet sekund pozabljenih?

“S tekmami, ki smo jih dobili, se ne smemo več obremenjevati, zmagi pa se ne gleda v zobe. Prvenstvo se odloča na malih tekmah, zato nobenega ne smemo podcenjevati.”

> Gorenje je že nekaj časa brez poškodovanega organizatorja igre Bezjaka, sočasno so padli v krizo. Vas morda zmaga z Göppingenom opozarja, da je njihova kriza mimo?

“Nesporno je Marko Bezjak njihov pomemben člen v ekipi, saj je igral cele tekme in njegova odsotnost se jim pozna. Njihova kriza nam je prišla kot naročena, ker smo odprli prvenstvo. Dokler se ne vrne bodo po mojem manj nevarni.”

> Prvenstvo lahko odloči tudi medsebojna razlika. Kje je vaša prednost v primerjavi z Gorenjem?

“Igramo z večjim številom igralcev, več menjujemo in držimo močnejši ritem. Tudi če kdo ni v dnevni formi ga nadomesti drugi igralec. Gorenje tega nima. Oboji pa gojimo hitro igro, to je edina podobnost.”

> Bi mogoče o prvaku celo odločalo Celje? To sprašujem, ker jih vsi nekako podcenjujejo.

“Ja, se strinjam z vami, lahko bi odločali. Ne vem, od kod tako podcenjevanje. Po imenih imajo še vedno vrhunske igralce.”

> Tudi v reprezentanci imate že svojo vlogo. Kaj vas je naučil vaš vzornik, Uroš Zorman?

“Mislim, da sem v teh kvalifikacijah dobro igral. Potrdili smo, da tudi pomlajena ekipa lahko naredi rezultat. Uroš je poseben človek z zanimivim značajem, igralsko se od njega lahko vsak veliko nauči. Zelo sem zadovoljen, da sva navezala prijateljske stike.”

> V Trebnjem ste bili zelo priljubljeni pri navijačih, pred leti sta tam skupaj delila slačilnico tudi z zdajšnjim soigralcem Elezovićem. Igrati proti matičnemu klubu je izziv, v vašem primeru še bolj, ker je vašo vlogo prevzel brat Staš. Kako to zgleda?

“Tisti, ki reče, da to ni dodaten naboj, tega noče priznati. Proti matičnemu klubu se hoče vsak dokazati, zato se proti njim ne 'šparam' in jim ne popuščam. Z Urošem (Elezovićem, op. a) sva bila že takrat dobra prijatelja. Razlika med Trimom in Cimosom je v ambicijah, kar s sabo prinaša več tekem, napora in dela.”

>Ste odličen študent biokemije. Sliši s zelo naporno - igranje rokometa in tak študij?

“Imel sem dosti energije, da sem združeval tako rokomet kot študij. V Trebnjem so mi res šli na roke. Želel sem končati študij preden grem v večji klub, zato sem do lani zavračal ponudbe. Opravil sem vse izpite, poleti bom napisal diplomsko nalogo. Z mentorjem sem že zmenjen, da se bom za dva meseca zaprl v laboratorij.” ROK MAVER