Srčni kolesarji za Jureta

Šport
, posodobljeno:

Minuli teden sta se z najtežje ultra kolesarske, 4835 kilometrov dolge dirke čez Ameriko, vrnili ekipa Idrija - poklon Juretu Robiču z osvojenim petim mestom in Marko Baloh, ki je med posamezniki posegel po bronu. Tudi on je svojo najuspešnejšo dirko posvetil neponovljivemu, petkratnemu zmagovalcu dirke, lani preminulemu Robiču.

Ekipa Idrija - hommage to Jure Robič
Ekipa Idrija - hommage to Jure RobičBogdan Kovačič

IDRIJA> Zmagovalci dirke čez Ameriko, Race Across America oziroma RAAM, so vsi, ki uspejo premagati nešteto pasti na 4835 kilometrih med Tihim in Atlantskim oceanom. Lani preminuli jekleni kolesar Jure Robič bo bržčas ostal edini, ki je na njej zmagal kar petkrat. Njemu je svojo letošnjo dirko in odlično tretje mesto med posamezniki posvetil Ljubljančan Marko Baloh. Robiču v spomin je dirko v velikem slogu na petem mestu končala ekipa Idrija - poklon Juretu Robiču.

“Naporno, zelo naporno,” je na vprašanje, kako je njegova ekipa preživela peklenski RAAM, kratko odgovoril vodja Sine Pečelin. Od izkušenega, štirikratnega vodje različnih ekip, ki je že leta 2000 prvič preživel raamovski krst s kolesarjem Fredijem Viragom in nazadnje lani sodeloval v spremljevalni ekipi Jureta Robiča, tarnanja niti nismo pričakovali.

Različni, a privrženi kolesarstvu

Na pobudo ameriških organizatorjev, ki so letošnji jubilejni 30. RAAM posvetili Robiču, je z njemu lastno vnemo organiziral spominsko ekipo za poklon največjemu šampionu na tej gladiatorski dirki, prijatelju in vzorniku Robiču.

Trener idrijskega kolesarskega društva Sloga 1902 Rajko Bajt je v ekipo idrijsko ekipo zbral precej različne može, ki jih druži le privrženost kolesarstvu in drugim športom. Ob najmlajšem študentu pomorstva in prometa, gorskem kolesarju Alenu Štucinu, so kolesarili inženirja strojništva in elektrotehnike ter vneta kolesarja Damjan Rupnik in Franci Klun ter jeklena triatlonca Damijan Mohorič, vsi so delavci Kolektorja. Njihov cilj je bil v sedmih dneh prevoziti RAAM v dostojen spomin Robiču, torej v prijateljskem vzdušju in kakopak brez poškodb.

Začelo se je prav s poškodbami - kolesarjev in koles - že na treningih pred startom v Oceansideu ob pacifiški obali. A Pečelin je ob sebi v spremljevalno ekipo združil preizkušene može - trikratnega logista Braneta Vidmarja in dvakrat prej že zdravnika na RAAM Francija Jereba, ki so skupaj s preostalo peterico (Igor Nemecek, Dejan Klampfer, Miranda Černuta, Bogdan Kovačič in Damijan Toth) srčne kolesarje pospremili na pot v najboljšem stanju.

Šest veličastnih dni

“Občudoval sem jih vse dni. Pošteno so nas presenetili, ko so pognali pedala, bolj kot smo pričakovali in bili dogovorjeni,” je povedal Kovačič. Hitreje so jih poganjali skozi vseh šest veličastnih dni, dve uri in pet minut, kolikor je trajalo njihovo spominsko kolesarjenje za nepričakovano peto mesto med 18 ekipami.

Ko so tretji dan, po tisoč miljah, prikolesarili v peklensko Skalno gorovje v Koloradu s povprečno hitrostjo 30 kilometrov na uro, je bilo pri večkratnem plezanju na tri tisočake in nekajkratnih strmoglavih spustih za več kot tisoč metrov, pričakovati upočasnitev tempa. A so možje še bolj pritisnili na pedala in gorovje pustili za sabo s tri kilometre na uro višjo povprečno hitrostjo. Tudi čez puščave in nepregledne ravnice, pa znova čez apalaško gorovje do Marylanda na obali Atlantika, niso popuščali. Zato so se na cilju, skupaj z ekipo, ob zvokih Slakov in Avsenikov, iskreno veselili častno opravljenega poklona kralju cest.

Srčnim fantom ni bilo lahko, a vsi priznavajo, da je ekipna tekma vendarle neprimerljiva s posamičnim, devetdnevnim poganjanjem kolesa skoraj brez postanka in počitka. Toliko dni, dve uri in 59 je do cilja potreboval Marko Baloh, ki je s tem časom za 20 ur izboljšal svoj dosedanji najboljši dosežek na RAAM in ga, kot že zapisano, poklonil Robiču. Avstrijec Christoph Strasser pa je za zmago na 4835 kilometrov dolgi poti potreboval vsega osem dni, osem ur in šest minut.

SAŠA DRAGOŠ