Srhljivka na svetovnem prvenstvu v gorskem teku v Tirani
Ironija usode je hotela, da je Batujki Luciji Krkoč kar na dveh zaporednih svetovnih prvenstvih v gorskem teku pot do najvišjih mest zaprla zastrupitev s hrano.
TIRANA, LJUBLJANA> Slovenska gorskotekaška reprezentanca je 11. septembra na svetovnem prvenstvu v Albaniji osvojila dve medalji. Gorenjka Lea Einfalt, po “poklicu” smučarska tekačica, je postala svetovna prvakinja med mladinkami, skupaj z Evo Aljančič (13.) in Tino Kozjek (34.) je Sloveniji priborila tudi bron med ekipami mladink.
V članski konkurenci so bila pričakovanja najvišja v ženski konkurenci. Primorki Lucija Krkoč in Mateja Kosovelj (letnik 1988) sta pred leti serijsko osvajali mladinske medalje na SP, v članski konkurenci pa se jima tako visoko še ni uspelo zavihteti. Najvišji dosežek je bron Lucije na evropskem prvenstvu. Lani je Mateja na Veliki planini postavila najvišji slovenski članski dosežek s petim mestom na svetu, Lucijo (in Mitjo Kosovelja) pa je takrat ustavila bakterija, ki sta jo staknila na pripravah na Pokljuki. Letos je Lucija že tudi odtekla svoj prvi maraton, pripravljena je tako dobro kot še nikoli. V Tirani je upala na bližino stopničk, bila je slovensko najmočnejše orožje. Mateji letos manjka precej kilometrov treninga, saj se je njena serija poškodb nadaljevala tudi v letošnje leto.
Toda Lucijo je dan pred nastopom obšla slabost. Dobila je prebavne motnje in glavobol, vendar je vseeno šla na start. Slabo se je počutil tudi vodja slovenske odprave Tomo Šarf. Lucija je tekla samo prvega od dveh krogov, potem pa odstopila.
Mateja je ponovno dokazala, da se zna zbrati, ko je najteže. Kljub luknji v pripravah je zmogla najboljši slovenski nastop na SP in najboljši članski uvrstitvi z Velike planine dodala še drugo najboljšo, šesto mesto. Tek sta spremljala huda vročina, ki se ji je Mateja zoperstavila z vodo, in prah: “Pred tekmo sem veliko pila, tako da sem bila dobro hidrirana in žeje nisem čutila. Ves čas sem se tudi polivala z vodo. Prah je na začetku moteč, a ko se boriš za visoka mesta, na to pozabiš.” Zmagala je Američanka Kassie Enman.
Med moškimi je bil najboljši Slovenec Mitja Kosovelj na visokem 12. mestu, kar je tudi nad pričakovanji in objektivnim možnostmi. Tudi med moškimi je na najvišjo stopničko stopil Američan, Max King je bil za mesto boljši od večkratnega evropskega prvaka, Turka Ahmeta Arslana, pred plazom Afričanov, ki jih je - presenetljivo - ustavila vročina. V slovenski ekipi se je edino še članici Daneji Grandovec uspelo uvrstiti pod 30. mesto, bila je 29.
Tekmovanje je bila prava srhljivka, v kateri so ob vročini nad 30 stopinj Celzija in prahu tekmovalcem nagajale še zastrupitve, pogojene (po vsej verjetnosti) z neustreznimi higienskimi razmerami v hotelu, kjer so bila nastanjene slovenska in še nekatere druge reprezentance.
Spletna stran sekcije za gorske teke AZS poroča, da je eden od ugandskih tekačev vodil do 50 metrov pred ciljem, tam pa padel v nezavest in ni uspel prečkati ciljne črte. Številni člani so odstopili, Slovenec Jože Čeh se je onesvestil v zadnjem krogu in končal v rešilcu. Na srečo je kasneje prišel k sebi in ni utrpel hujših posledic. Zdravniško pomoč so bili prisiljeni poiskati tudi drugi tekači.
Toda težav po končanem teku še ni bilo konec, vsaj kar zadeva slovensko reprezentanco (ni izključeno, da se je podobno godilo tudi drugim gostom istega hotela). Praktično celotna odprava je bila deležna enakih zdravstvenih težav kot Lucija Krkoč in Tomo Šarf, le da se jih je slabost lotila naslednji dan oziroma takoj po vrnitvi domov. Domnevajo, da je šlo za zastrupitev z vodo oziroma hrano v hotelu. Kot je znano, ekipe v drugih (dražjih) hotelih teh težav niso imele.
VENČESLAV JAPELJ