Štafeta: Andrej Cimprič, kolesarski trener
Andrej Cimprič je že dve desetletji domala nepogrešljivi člen v Kolesarskem klubu Hit Gorica. Kovač kopice uspehov primorskega kolesarstva, ki doživlja nov razcvet, je bil in je še trenerski kažipot mladim upom.
Prihodnost vendarle ni tako rožnata, kot kaže dokaj številčna in tudi kakovostna zastopanost primorskih tekmovalcev v slovenskih in tujih moštvih. Novogoriškemu kolesarskemu klubu, ki se je še pred časom ponašal tudi s člansko ekipo, grozi, da se bo ob usihanju finančne podpore moral soočiti z okrnjeno dejavnostjo. Selektorja mladinske reprezentance Andreja Cimpriča smo najprej povprašali, kakšen je utrip v klubu, ki bo prihodnje leto praznoval okrogli 30. jubilej.
“Večino let se držimo slovesa mladinskega moštva. Denarni viri komaj zadostujejo za aktualni ustroj, zato si članske ekipe ne moremo privoščiti. Ko vidimo uspehe naših bivših tekmovalcev, smo ponosni, odškodnine ob njihovih prestopih pa so bile v zadnjem času le simbolične. V zlatem obdobju Hita smo imeli idealne razmere za delo z mladimi, zadnja leta pa nas pestijo resne težave, kot večino klubov. Finančna podpora staršev je dragocena, nepogrešljiva pa je tudi pomoč posameznikov, zvestih prijateljev kluba. Kolesarstvu so ostali privrženi še po tem, ko so se njihovi sinovi poslovili od kluba. Pri organizaciji dirk in v aktualnih razmerah njihove izkušnje klubu veliko pomenijo. Med njimi bi izpostavil Adrijana Trebižana, Antona Mugerlija in Toneta Ukmarja, ki so zraven od samih začetkov.”
> Roberta Jenka zanima, kje vidite Otoničarjevo kolesarsko pot v prihodnosti?
“Nadarjenost in motivacijski pristop Martina Otoničarja nista vprašljiva, v njegovem razvoju pa je dragocena tudi podpora družine. Upoštevajoč telesno konstitucijo bi se lahko razvil v zelo dobrega tekmovalca za enodnevne dirke. Kolesarji z njegovim potencialom se lahko nadejajo preboja v ekipe vrhunskega, Pro Tour, razreda, pri čemer bo moral biti delaven in vztrajen. V kolesarstvu, kjer so padci in poškodbe pogosti, je tudi sreča nepogrešljiv dejavnik na poti do uspeha. Po tej sezoni ga čaka še eno leto mladinskega staža in precej priložnosti na velikih tekmah. Visoko lahko poseže že na septembrskem svetovnem prvenstvu na Danskem, kjer bo profil proge bistveno bolj ustrezal njegovim karakteristikam kot na nedavnem evropskem prvenstvu v Italiji. Na podobni trasi je dobil etapo v Luksemburgu, na Danskem pa bo prvi adut reprezentance.”
>Kaj se bo zgodilo z Otoničarjem, če v prihodnji sezoni v klubu ne bo ekipe starejših mladincev?
“Bržčas bi odšel v Radensko ali Savo, ki dobro delata z mladimi. Na dirkah bi mu nudili ustrezno moštveno podporo, brez katere je skoraj nemogoče zmagovati.”
> Kakšen je recept za uspeh v mlajših kategorijah?
“Sistematično delo, potrpežljivost, podpora družine in seveda želja po uspehu. Nadpovprečni rezultati zahtevajo nadpovprečni vložek. V klubu smo imeli kopico talentov, a je za uspeh manjkal eden od kamenčkov v mozaiku. V tem kontekstu je pomembno tudi šolsko spričevalo, ki kroji razpoloženost ter zbranost na treningih in dirkah. Preostalo podporo mora nuditi klub: kakovostne dirke, skupne treninge in priprave, na katerih se ustvarijo ugodne razmere za napredovanje.”
> Kako ocenjujete članske dosežke tekmovalcev, ki so se kalili pri novogoriškem klubu?
“Večina je izkoristila svoj potencial. Največ je dosegel Matej Mugerli, ki je bil tudi najbolj nadarjen. Škoda, da ni več v tistem razredu, v katerega bi po kakovosti še sodil. Mogoče sem nekaj več pričakoval od Kristjana Fajta, ki je med mlajšimi člani žel lepe uspehe. Nasploh je prehod v tuje profesionalne klube v občutljivih kolesarskih letih za slovenske tekmovalce zahteven. Domači klubi nimajo dostopa do najmočnejših dirk, kar botruje stagnaciji.”
> Komu predajate štafeto?
“Mlademu tolminskemu nogometašu Binetu Kavčiču, sicer tudi reprezentantu U-17. Vprašal bi ga, kako usklajuje šolske in športne obveznosti.ALEŠ SORTA