Štafeta: Na meji ujeli svoje kegljišče

“V KK Pivka sem pričel kot tekmovalec leta 1986 in sem dejaven še danes, a bolj kot trener. Glede na to, da sem še dovolj gibčen in da se kegljanja še nisem zasitil, bom nadaljeval vsaj še nekaj let. Motiva mi ne manjka, predvsem pri vzgoji mladih kegljavk in kegljačev, ki lahko v nekaj letih pod strokovnim vodstvom vidno napredujejo. Ta občutek me žene naprej in mi daje spodbudo.”

> O delu v klubu vas zaposluje tudi naloga selektorja kadetske ženske selekcije Slovenije. Kako kadrujete in kakšni so uspehi?

“Selektor mlajših ženskih reprezentanc sem postal leta 2010, ko sem to nalogo prevzel od Postojnčana Lada Roglja. Kandidatke za selekciji izberem na podlagi rezultatov doseženih na raznih tekmovanjih in prvenstvih. Najbolj se zanašam na svoja opažanja na zaključnih pripravah. Kadetsko selekcijo sem vodil v svetovnem pokalu leta 2010 v Reki in leto pozneje na SP v Sarajevu. Domov smo se vrnili s tremi odličji.”

> Kaj vaše selekcije čaka v letošnjem letu?

“Najpomembnejše tekmovanje bo maja, ko nas v Nemčiji čaka svetovni pokal za selekciji U-14 in U-18. Nastopali bomo v dvorani, kjer bo na voljo osem vrhunskih stez. Selekciji seveda še nista sestavljeni, nekaj bo že znanih igralk - tudi iz primorskih klubov -, nekaj bo perspektivnih novink, saj selekciji redno dopolnjujemo.”

> Največ časa delate v domačem klubu. Kako ocenjujete domet domačih ekip?

“Naša ženska članska ekipa je skupek mladih in izkušenejših igralk, vse so vzgojene doma. V 2. ligi zahod nastopamo že vrsto let in prav letos se nam ponuja napredovanje v 1. B ligo, saj trenutno vodimo pred ekipo Litije. Do konca prvenstva imamo ugoden razpored, dvakrat gostujemo, dvakrat igramo doma. Pred kratkim so naše kadetinje (Lucija Zalar, Manca Gorup in Anja Bašek) na ekipnem DP osvojile srebrno medaljo, na kar smo zelo ponosni.”

> Kluba v Pivki in Postojni imata odlične mlade igralke in igralce. Zakaj temu ni tako v Novi Gorici in v slovenski Istri?

“V naši športni panogi se ne vrti veliko denarja, zato je potrebno imeti v klubskih okoljih nekoga, ki rad dela z mladimi in se ne ozira na ure preživete na kegljišču. Potrebno je tudi sodelovanje s starši in osnovno šolo, pa tudi reden stik s Športno zvezo, da ne bi favorizirala zgolj nekaj športnih panog. Tako v Pivki kot v Postojni smo vzgojili vrsto mladih kegljačev in kegljavk, ki zdaj igrajo za nacionalne selekcije, od U-14 do U-23. Posebej smo ponosni na članskega reprezentanta Mateja Lepeja in Petro Bašek, ki igrata za cerkniški Brest. Delo z mladimi je v zadnjem času steklo tudi na Goriškem in v Izoli, žal ne v Kopru. V vseh teh mestih imajo ustrezne objekte, tudi kadre, ki pa z mladimi veliko premalo delajo.”

> Vaše kegljišče ima tudi zanimivo zgodovino še iz časa osamosvojitvene vojne.

“Leta 1991 je bilo kegljišče (bivši dom JLA) razstavljeno in spakirano na železniške vagone, ki so že bili na poti na jug bivše države. Na srečo se je vlak ustavil v Dobovi, na hrvaški meji. Po zaslugi dveh naših članov, železničarjev Janeza Požarja in Franka Leskovca, smo vagone z opremo po nekaj dogodivščinah ponovno pripeljali v Pivko in kegljišče spet sestavili. Leta 2007 smo kegljišče, s pomočjo Občine Pivka popolnoma prenovili. Naj povem, da smo vsako leto prireditelji mednarodnega turnirja, ki smo ga dvignili na raven, ki nam ga drugi klubi zaradi udeležbe vrhunskih igralcev in številčnosti zavidajo.”

> Komu predajate štafeto?

“Nogometašu in reprezentantu Roku Grželju v malonogometni klub Safir. Zanima me, zakaj se več ne uporablja izraz mali nogomet temveč futsal in ali se bo ta športna panoga po popularnosti kdaj približala velikemu bratu?”BRANE FATUR