Tadej Pogačar se nezadržno bliža statusu legende

NICA > Včerajšnja parada zmagovalcev je bila na moč neobičajna. Namesto po Elizejskih poljanah so se kolesarji zapeljali po Azurni obali. Namesto pred Slavolokom zmage v Parizu je slavnostno podelitev najboljših gostil osrednji trg Masssena, streljal od Angleške promenade v Nici. In glavno: namesto priložnostnih fotografij najboljših s penino že med samo etapo, ki se je potem končala s ciljnim sprintom glavnine, je sklepno dejanje dirke po Franciji letos postreglo s posamično vožnjo na čas.

Ura resnice na zadnji dan Toura se sicer ni zgodila prvič. Bila pa je precej bolj dramatična kot včerajšnja. Leta 1989 je bila na Elizejskih poljanah v igri rumena majica. Po zasuku jo je za osem sekund oblekel Američan Greg Lemond. Osmoljenec je bil domačin Laurent Fignon, ki je spomladi že slavil na Giru in bi lahko podaljšal seznam kolesarjev, ki so obe tritedenski dirki z najdaljšo tradicijo dobili v istem letu. Na njem najdemo od včeraj osem imen.

Ne bo lovil trojčka

Direktor ekipe UAE Team Emirates Mauro Gianetti je pričakovano potrdil, da Tadej Pogačar po slavjih na Giru in Touru letos ne bo lovil še skupne zmage na Vuelti, s čimer bi v istem letu osvojil trojček tritedenskih dirk, kar ni uspelo še nobenemu kolesarju. “Naša odgovornost je, da poskrbimo za tega izjemnega talenta, da bo lahko dolgo tekmoval. Za telo in glavo je najboljše da se spočije in preživi nekaj časa s svojimi najbližjimi,” je povedal Gianetti. Pogačar bo po cestni dirki, ki bo na olimpijskih igrah na sporedu 3. avgusta, imel daljši tekmovalni premor. Sredi septembra bo predvidoma zavrtel pedala na dveh enodnevnih klasikah svetovne serije v Kanadi. Veliki cilj pa je svetovno prvenstvo v Zürichu, kjer mu je cestna dirka 29. septembra pisana na kožo. Tako kot mu je zadnji kolesarski spomenik sezone, dirka po Lombardiji, kjer bo 12. oktobra lovil četrto zaporedno zmago.

Ob boku največjim

Pogačar je po letu 1998 in Marcu Pantaniju ponovil dosežek, ki se je zdel v 21. stoletju težko dosegljiv. Še nikdar namreč ni bilo treba čakati tako dolgo na znameniti dvojček, odkar je leta 1949 uspel Faustu Coppiju. Italijan je tri leta pozneje ponovil vajo. Nato je napočil čas za Francoza Jacquesa Anquetila, ki je na obeh tritedenskih dirkah slavil leta 1964. Najbolj trofejni kolesar vseh časov, Belgijec Eddy Merckx je v istem letu Giro in Tour dobil kar trikrat (1970, 1972 in 1974). Dvakrat je to uspelo Francozu Bernardu Hinaultu (1982 in 1985) in Špancu Miguelu Indurainu (1992 in 1993), enkrat pa Ircu Stephenu Rochu (1987).

Na večni lestvici najuspešnejših kolesarjev na Touru pa se je Pogačar s tremi skupnimi zmagami pridružil Belgijcu Philippu Thysu (1913, 1914, 1920) Francozu Louisonu Bobetu (1953, 1954 in 1955) in Američanu Gregu LeMondu (1986, 1989 in 1990). Na vrhu je četverica že omenjenih kolesarskih legend: Anquetil, Merckx, Hinault in Indurain s petimi rumenimi majici. S štirimi skupnimi zmagami pa jim sledi Chris Froome, ki je nazadnje zmagal leta 2017.

8

kolesarjev je v istem letu osvojilo tako Giro kot Tour

Britanec je kot zadnji poskušal z naskokom na dvojček Giro-Tour, a se je moral leta 2018 zadovoljiti z rožnato majico. Froome je bil takrat star 33 let, Pogačar pa je ob svoji tretji zmagi na Touru dobrih sedem let mlajši. Še bolj impresiven je podatek o etapnih zmagah na dirki po Franciji. Na večni lestvici se je 39-letni britanski sprinter Mark Cavendish prav v 111. izvedbi Toura s 35. zmago otresel Merckxovega spremstva. Pogačar je sicer še zadaj, a če bi še nekaj let nadaljeval v tem ritmu in se tako ali drugače osredotočal na Tour, potem utegne biti tudi ta rekord v nevarnosti.

Brez daril za tekmece

Pogačar je v soboto dosegel še 16. etapno zmago na Touru. Na zadnji gorski etapi se njegovi ekipi UAE Emirates ni bilo treba posebej naprezati. Glavnino dela je na zadnjih klancih v primorskih Alpah opravila ekipa Quick Stepa, Remca Evenepoela. Belgijec je na ciljnem vzponu sprožil tudi napad, da bi se morda približal Jonasu Vingegaardu na drugem mestu skupnega seštevka. Zmagovalec Toura v letih 2022 in 2023, potem ko je ugnal Pogačarja, je sicer potrdil, da je tudi v tretjem tednu dirke v zelo dobri formi, ki pa po zapletenem okrevanju po padcu na dirki po Baskiji niha.

Danec se je torej znašel v podobnem položaju kot lani Pogačar, ki pa bi bil po videnem letos vseeno težko premagljiv. Rumena majica se je v predzadnji etapi ob petminutni prednosti v skupnem seštevku držala pasivno in pravzaprav le sledila napadom, najprej Evenepoela in nato Vingegaarda. Danec je zaman čakal, da bo Pogačar prevzel narekovanje ritma, s čimer se je prednost ubežnikov, med katerimi je imel še na začetku ciljnega vzpona vidno vlogo Jan Tratnik, hitro topila. Naposled sta v ospredju ostala le še Vingegaard in Pogačar, ki v zaključku ni želel ničesar podariti. Zlasti Dancu.

“Etapnih zmag ne oddajaš najbližjim tekmecem, veliko časa smo dali ubežnikom, imeli so priložnost, a ko se ta ponudi tebi, jo moraš izkoristiti. Navsezadnje me plačujejo zato da zmagujem. Je pa bil Jonas zelo močan. Za sabo je imel težke dni, dokazal je, da ga ni lahko zlomiti in je pravi borec. Če bi mi pred dirko kdo rekel, da bom dobil pet etap, tega ne bi verjel. Na kronometru bomo najprej videli, ali bom imel tako dobre noge. Prvi cilj je varno priti v Nico, trasa je precej nevarna. Morda bom tokrat bolj užival ob navijanju množic ob cesti,” se po zaključku predzadnje etape ni pustil izzvati Pogačar, ki je sicer lahko že v soboto z enim očesom videl malo morje slovenskih zastav.

Šestica na Giru in Touru

Tudi včeraj jih ni manjkalo. Pozdravile so še eno veličastno predstavo Pogačarja, ki je vknjižil že 17. etapno zmago v svojem petem nastopu na Touru. Samo letos jih je dobil šest. Toliko etapnih zmag je slavil tudi na Giru, kjer je dobil eno od voženj na čas, potem ko je ugnal enega od največjih specialistov, Italijana Filippa Ganno. Vajo je ponovil včeraj, ko je svoja najbližja zasledovalca v skupnem seštevku, Vingegaarda, ki je na lanskem Touru prepričljivo ugnal Pogačarja na kronometru, ter aktualnega svetovnega prvaka v tej disciplini Evenepoela ugnal za dobro minuto.

“Že od prvih kilometrov sem se počutil nadvse močnega, tudi progo poznam do potankosti s treningov, zato sem jih želel unovčiti. Dvojček Giro-Tour v istem letu je res nekaj posebnega. Naslednji veliki cilj je mavrična majica svetovnega prvaka,” je povedal Pogačar, ki bo 3. julija sicer zavrtel pedala še na cestni dirki olimpijskih iger. V sobotnem kronometru bo slovenske barve v Parizu branil Jan Tratnik.