“Talent težko uničiš”
Andrej Cimprič je kot selektor že dalj časa vpet v ustroj slovenske kolesarske reprezentance. Od leta 2011 vodi mladince, ki jih jutri na evropskem prvenstvu čaka nastop v cestnem kronometru.
LJUBLJANA > Letos prvenstvo stare celine, ki bo svoj vrhunec doživelo v nedeljo s cestno dirko elitne kategorije, gosti danski Herning. Tolminski trener Andrej Cimprič je že bil v vlogi oglednika. Najprej na Danskem, nato tudi na Norveškem, ki bo septembra gostila svetovno prvenstvo (SP). Lani so slovenski mladinci na obeh velikih tekmovanjih igrali vidno vlogo. V cestni dirki evropskega prvenstva je bron osvojil Tadej Pogačar. Letos je bil s petim mestom domače odkritje dirke po Sloveniji in bo z Žigo Jermanom na Danskem vrtel pedala med mlajšimi člani. Nasploh je bil lanski rod mladincev močan, le po spletu okoliščin se mu je medalja izmuznila tudi na SP.
> Kakšna je letošnja generacija?
“Treba se je zavedati, da imamo omejeno bazo in ne gre pričakovati, da bomo vsako leto imeli tako udarno generacijo, kot je bila lanska, ki je bila res posebna. Tudi letošnje ne gre podcenjevati, nimamo pa odgovorov za vse terene oziroma scenarije. Po drugi strani je res, da se mladinske dirke le poredko razpletejo s ciljnim sprintom glavnine. Tudi na ravninskih progah, kot je ta v Herningu. Dosedanje dirke so sicer pokazale, da imamo dobre posameznike, ki jim morda manjka le nekaj stanovitnosti oziroma samozavesti, s katero bi lahko napovedali medaljo tudi na Danskem. Sodi pa Nik Čemažar med pet najboljših kolesarjev v vožnji na čas. Upam le, da bo zadržal formo in svežino po kranjskem triptihu.”
Slovenska reprezentanca na EP, moški, elite: Luka Mezgec, Kristijan Koren, Matej Mohorič, Marko Kump, Luka Pibernik, Jan Tratnik, David Per, Rok Korošec in Matej Mugerli; ml. člani: Gašper Katrašnik, Žiga Jerman, Luka Čotar, Izidor Penko, Matic Grošelj in Tadej Pogačar; mladinci: Marko Hozjan, Blaž Debevec, Nik Čemažar, Aljaž Omerzel, Luka Sagadin in Aljaž Jarc; ženske članice: Polona Batagelj; do 23 let: Katja Jeretina in Urška Žigart; mladinke: Vita Movrin in Karin Penko.
> Se da že v mladinski kategoriji ugotoviti, kdo se bo razvil v kolesarja elitne konkurence?
“Za dirkanje med profesionalci so potrebne določene telesne sposobnosti, ki so tudi dedne. Potemtakem že pri mladincih domnevamo, kdo lahko postane kolesar elitnega razreda. Nato je seveda potrebno delo, delo in še enkrat delo. Ni rečeno, da bo mladinski šampion nizal uspehe tudi v elitni konkurenci. Razvojni kazalci so bolj oprijemljivi v kategoriji do 23 let, kjer so dirke težje. Praviloma pa velja, da v svetovnem merilu res dober mladinec svoje odlike prej ali slej pokaže tudi v elitni konkurenci. Je pa res, da nekateri mladinci z manj treninga lahko zamujeno nadomestijo pozneje. Kdor pa se ob vadbeni vnemi že med mladinci ni prebil iz povprečja, mu bo to še težje uspelo pozneje.”
> V kakšno kategorijo sodi Primož Roglič?
“Je posebna zgodba, a tudi izjema, ki potrjuje pravilo. Za sabo ni imel kolesarske šole v mlajših kategorijah. Izkušnje je začel nabirati na rekreativnih dirkah, preden je pristopil k novomeški Adrii. Dejstvo je, da premore fenomenalne fizične sposobnosti, za povrh pa tudi izjemen značaj. Tudi nizozemska ekipa je očitno pravo okolje zanj, zato verjamem, da sledijo nova poglavja uspešne zgodbe.”
> Roglič je kot prvi Slovenec letos dobil etapo na dirki po Franciji, Janu Polancu je to že drugič uspelo na Giru ...
“Dokazujemo, da zmoremo. Verjamem, da se bo z leti kdo razvil tudi v kolesarja za visoke uvrstitve v skupnem seštevku velikih tritedenskih dirk. Mogoče je zdaj primanjkljaj rezultatov na enodnevnih klasikah, kjer je svoj čas vidne dosežke imel Borut Božič.”
> Kako se razvija Matej Mohorič, ki je bil v letih 2012 in 2013 zaporedoma svetovni prvak med mladinci in mlajšimi člani?
“Menim, da se je nekoliko prezgodaj podal v elitno konkurenco. Lahko bi počakal še leto ali dve. Zdi se, da po prestopu med profesionalce tudi strokovna usmeritev ni bila prava. Vadil je pod taktirko sicer priznanega nemškega trenerja, ki ga je z načinom dela in prehranjevanja spremenil v drugačen profil kolesarja, kot je bil nekoč, ko je bil zelo dober tudi v klanec. Verjamem pa, da je še vedno sposoben vrhunskih rezultatov. Talent težko uničiš.”
> Tudi Jan Tratnik, pred petimi leti evropski prvak do 23 let, je zelo zgodaj šel v sloviti Quick Step, kjer pa se njegova kolesarska zgodba ni razvijala po željah. Vas je presenetilo, da je letos zablestel v vožnjah na čas?
“Mislim, da je imel Tratnik med profesionalci za začetek preobsežen koledar dirk, potem je tudi zbolel. Kakorkoli, potreboval je dve leti, da se je spet vrnil na običajno raven. Ko je bil drugo leto mladinec in sem nadomestil Valterja Bončo v novogoriškem klubu, sem Tratniku večer pred državnim prvenstvom dostavil kolo za kronometer. Za pokušino se je zapeljal kakih deset kilometrov in nato osvojil naslov državnega prvaka med mladinci. Potencial je bil torej znan, a očitno se v preteklosti ni mogel posvečati kronometru v potrebni meri.”
> Kolesarstvo je v Sloveniji vse bolj priljubljeno, tekmovalnih oziroma razvojnih klubov pa je vse manj. Tudi na Primorskem ...
“Rekreativno kolesarstvo je v razcvetu, čedalje več je tudi kolesarskih trgovin. Bojim pa se, da smo v tekmovalnem kolesarstvu zamudili vlak, na katerem bi iz tega potegnili kaj več koristi. Klubi so dejansko vse bolj obubožani. Za ta šport je potreben določen denar, ki ga ni ali pa ga enostavno ne znamo pritegniti. Primorska je, kar zadeva dirke in klube oziroma delo z mladimi, v primerjavi s preteklostjo osiromašena.”
ALEŠ SORTA
