Tekaške trojke so spomnile na junaške dneve Ljubljane
V trojkah je po Ljubljani teklo 5000 ljudi, od pionirjev do veteranov pri osemdesetih (Gorenjec Boris Ahac je letnik 1935, Ljubljančanka Helena Žigon pa celo 1928).
LJUBLJANA> Med rekordnimi 30.000 udeleženci prireditve Pohod ob žici, ki so jo konec prejšnjega tedna pripravili gostoljubni Ljubljančani, je bilo precej Primorcev. Zlasti so bili številni na tekih trojk, ne toliko v mlajših kategorijah, kot pri starejših, na 12,5- in 29-kilometrski progi.
Sodelujoči so se spomnili dneva osvoboditve Ljubljane (9. maja), 70. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte (OF), bodeče žice, s katero so Italijani opasali uporno mesto, veliko manj pa jih ve, da so se ilegalci v Ljubljani organizirali v trojke ter se tako učinkovito zoperstavljali okupatorju in čuvali svoje skrivnosti.
Primorske stopničke na ljubljanskih trojkah, 29 km: ženske skupno in veteranke: 1. Norica (Katja Rakušček, Valerija Mrak, Danica Kovačič), 2. Tri Špelce (Polona Gričar, Mihaela Tušar, Nataša Prašnikar). 12,5 km: mešane trojke: 2. ŠD Nanos-Mazda (Aleksandra Fortin, Klavdij in Tine Torkar); veteranke: 3. Graparske koreninice (Miranda Ortar, Nežka Taljat Šulin, Mateja Kusterle).
Tek okrog Ljubljane v trojkah številčno raste iz leta v leto, zadnje čase so vse bolj priljubljene mešane trojke. Domišljija pri izbiranju imen trojk nima meja, in tako je bilo tudi letos, ko so na cilju našteli 1209 ekip na krajši in 177 na daljši progi; slednja je speljana najprej po ravnini, v drugem delu pa po senčnih, a valovitih poteh Golovca.
Primorske tekačice in tekači so tradicionalno navezani na tek trojk, številni zlepa na umanjkajo na tej edinstveni prireditvi - seveda še zdaleč ne zato, ker ni startnine.
Najhitrejša dekleta na daljši progi niso bila več rosno mlada, zmagala je gorenjsko-primorska veteranska naveza rdečelask z imenom Norica (primorska gorskotekaška prvakinja Katja Rakušček, druga Gorenjka Valerija Mrak, članica AD Posočje, in Tolminka Danica Kovačič). Mimogrede, Katjin sin Cene je bil v zmagovalni trojki pionirjev. Ko smo pri barvi las: tretje so bile bjonde iz ekipe Na dieti, pa še blont, vmes pa so bile Tri Špelce, tudi s primorskim obeležjem.
Krvavo pa so si visoko peto mesto v absolutni razvrstitvi pritekle Levinje novogoriško-pivške sestave (Valda Dornik, Helena Simčič, Ivanka Širca). In to dobesedno, kajti najstarejša, Ivanka, je na progi padla kar dvakrat ter je na cilj pritekla okrvavljenih kolen in (levega) ramena. Za bralce PN ni smela zamolčati svoje trnove poti do zvezd: “Na petem kilometru sem podrsala po asfaltu in me je odneslo. Potem sem padla še na 24. kilometru. Pa ni bilo hudega, normalno sem tekla naprej. Kljub vsemu sem zadovoljna, tekle smo kar dober čas.”
Nekaj imen trojk: A smo že na cilju?, A je še daleč, ata Smrk?, Ampak Marko Cvetko je pa res lep, Berkmandlc, Brez ideje z veliko željo, Heksenšus, Vlačugarji, Krašouke, Ne prehitevaj, Originalni ponaredki, Podivjane žabe, Snete skire, Stara hudiča z rožico, Veverice mestnega parka, Teran in pršut ...
“Super je tekla,” sta jo pohvalili tovarišici iz ekipe. Valda je dodala, da so skupaj tekle že tretjič. “Ampak danes je bila prava bitka. Najmlajša Helena je bila malo hitrejša, a smo si med sabo pomagale, kot se spodobi za trojko. Kadar je najbolj hudo, imamo pred sabo Petro Majdič, spomnimo se na njena rebra - in potem gre naprej!”
Helena pa je dodala: “Zame je nekaj posebnega družabnost teka trojk. Tečeš in si kaj poveš. Nisi sam, prisoten je občutek skupnosti, družabnosti. Vreme je super, organizacija prav tako, kot zmerom. Potem bomo šle na kakšno tortico, obvezno.”
Mešana trojka podnanoškega Nanosa je na krajši progi osvojila srebro. Tekla sta oče in sin, Klavdij in Tine Torkar, z njima pa nerjaveča, vse hitrejša 39-letna Aleksandra Fortin (pred kratkim je osebni rekord na maratonski progi izboljšala za 12 minut). “Ne morem verjeti, kakšno voljo in resnost, ob vseh vsakodnevnih obremenitvah, premore Aleksandra!” je po teku povedal Klavdij, tudi predsednik ŠD Nanos. Ob dejstvu, da se Tine zadnje čase posveča predvsem študiju, je sam letos povečal intenzivnost treningov in ima v svoji starostni kategoriji komaj še kakšnega tekmeca. Hitrejša (za 16 sekund) od te primorske je bila samo štajerska trojka s “profesionalko” Danejo Grandovec. In to v kakšnih okoliščinah! “Aleksandra je imela resne probleme z nožnimi mišicami, tako da smo jo prepričevala, naj ne teče, pa se ni vdala. Tine ima težave s peto, vzeti je moral naklofen, sam pa imam težave s koleni, tako da smo bili skorajda invalidi,” je razkril Klavdij. A jeklena volja je tudi njih pripeljala na cilj v odličnem času.
Tudi Graparski kerlci so se med mešanimi trojkami na daljši progi uvrstili visoko, na 20. mesto med 55 ekipami. Z Ano Jelovčan in Milojko Čufer je tekel veteranski svetovni rekorder v hitri hoji, Tržačan Fabio Ruzzier. Škofjeločanka Ana se je Primorcema pridružila šele na večer pred tekom. “Poklicala me je Milojka, ki je imela prosto še eno mesto. Tek je zanimiv, vzdušje je neverjetno prijetno. Prvi del proge mi sicer ni bil preveč všeč, boljši je tisti del prek Golovca, skozi gozd.”
Fabio je povedal, da se je letos upokojil. Na bodičasto vprašanje, kako zelo drugače lahko zdaj trenira in tekmuje, je odgovoril s tehtnim argumentom: “Zdaj je bistveno drugače. Po 37 letih nočne službe v tiskarni zdaj ponoči končno lahko spim in podnevi bistveno laže treniram.” To je bil njegov prvi tek v trojki po 35 letih. “Takrat je bil to Partizanski marš,” je spomnil, potem pa povabil na otvoritev koprskega atletskega stadiona - je namreč član AK Koper. “Naslednjo nedeljo grem v Francijo na veteransko evropsko prvenstvo v hitri hoji, 22. maja pa bom na otvoritvenem mitingu na Bonifiki med 15. in 16. uro poskusil postaviti nov svetovni rekord v enourni hoji. Sem v dobri formi.”
Izide teka trojk najdete na www.pohod.si.
VENČESLAV JAPELJ
