Tekmovanje, ki naj bi bilo pridobitev za majhne in velike

ŽENEVA > Večina izbranih vrst na stari celini je z mislimi pri oktobrskem skupinskem zaključku kvalifikacij in morebitnem novembrskem repasažu, ki bo dal zadnje potnike za Rusijo. Svetovno prvenstvo (SP) bo od 14. junija do 15. julija prihodnje leto. Septembra pa se bo začela liga narodov (LN), ki sicer ne bo nadomestila kvalifikacij, se bo pa z njimi križala. Nasploh bo naslednji ciklus, vključno z evropskim prvenstvom (EP), ki se bo po zamisli Michela Platinija odvijalo v 13 državah, nekaj posebnega. Predlog novega tekmovanja je na pobudo predhodnika Aleksandra Čeferina na čelu evropske nogometne zveze (UEFA) luč sveta ugledal marca leta 2014 na kongresu v Astani. LN se bo odvijala v letih, ko ni na sporedu EP ali SP, posledično pa bo za evropske reprezentance spremenjen tudi postopek uvrstitve na prihodnja velika tekmovanja.

LN bo torej zaživela čez leto dni, v septembrskem terminu, ko so se praviloma začele kvalifikacije. Žreb bo 24. januarja v Lozani. Na podlagi oktobrske lestvice Uefe bo 55 reprezentanc razdeljenih v štiri kakovostne bobne. Pri razvrstitvi se upošteva uspešnost posamezne izbrane vrste v zadnjih treh ciklusih. V prvem in drugem jakostnem bobnu bo po 12, v tretjem 15, v četrtem pa 16 reprezentanc. Žreb bo nato razporedil reprezentance po skupinah. V vsaki bodo praviloma po tri ekipe, le v tretji in četrti diviziji, ki sta številčnejši, bo kakšna skupinska izjema s štirimi reprezentancami.

Slovenija se ta čas nahaja na 25. mestu reprezentančne lestvice. Končna uvrstitev, na podlagi katere bodo 55 izbranih vrst razporedili v štiri jakostne bobne lige narodov, bo znana po zaključku skupinskega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo v Rusiji, 11. oktobra. Slovenska izbrana vrsta je zdaj na pragu drugega jakostnega bobna, ki ga s 24. mestom za rep drži Madžarska.

Zapleten sistem

Sistem tekmovanja, ki bo posegal tudi v kvalifikacije za EP, je vsaj na papirju dokaj zapleten. Tri (ali štiri) reprezentance v vsaki od štirih skupin novoustanovljene LN se bodo v svojih jakostnih divizijah med septembrom in novembrom leta 2018 merile po dvokrožnem sistemu. Zadnjeuvrščene ekipe iz štirih skupin bodo v naslednji izvedbi izpadle na nižjo raven LN. Zmagovalci skupin elitne divizije se bodo prebili na zaključni turnir, ki bo na sporedu junija leta 2019. Izločilna polfinalna dvoboja in finalni obračun bosta dala prvega zmagovalca LN, ki pa ne bo imela zgolj revialnega značaja.

Reprezentančni prvokategorniki bodo odigrali več močnih tekem med seboj in se bodo na koncu potegovali tudi za lovoriko. Platini, ki je z reformo elitnega klubskega tekmovanja pred desetletjem odprl vrata lige prvakov tudi manjšim klubom, kot je Maribor, je vzorec poskušal prenesti tudi na reprezentančno raven, kar je pomembno tudi iz slovenskega zornega kota. Izbrane vrste, ki se težko ali pa nikakor ne morejo prebiti na veliko tekmovanje, bodo z LN dobile novo priložnost. Zmagovalke štirih skupin iz druge, tretje in četrte jakostne divizije si bodo poleg napredovanja na višjo raven LN, priigrale tudi možnost nastopa na EP - če si seveda vozovnice ne bodo izborile že prek rednega dela kvalifikacij.

Na skupščini Evropske nogometne zveze (UEFA) v Ženevi se je Aleksander Čeferin zavzel za reformo prestopov v nogometu. Kot možnosti je izpostavil uvedbo zgornje meje plače za nogometaše, dodatno obdavčitev, zmanjšanje kadrov v posamezni ekipi in omejitev izposoje igralcev. Izbrali so tudi finalni prizorišči evropskih tekmovanj leta 2019. Zaključni dvoboj lige prvakov bo gostil Madrid z novim Atleticovim stadionom, finale evropske lige pa azerbajdžanska prestolnica Baku.

Nove kvalifikacije

Kvalifikacije za naslednje prvenstvo stare celine se bodo začele marca 2019 in končale novembra istega leta. Žreb desetih skupin se bo odvil po zaključku skupinskega dela LN, predvidoma konec prihodnjega leta. Po dve najboljši reprezentanci iz vsake skupine se bosta prebili na EP s 24 reprezentancami. Prosta bodo torej še štiri mesta, ki jih bodo zasedli marca leta 2020. Udeležence dodatnih kvalifikacij oziroma repasaža pa bo krojil razplet v LN. Vsaka jakostna divizija bo imela na razpolago po eno vozovnico za EP. Zanjo pa se bodo potegovali štirje zmagovalci skupinskega dela LN.

Že zdaj obstaja velika verjetnost, da se bo iz četrtega jakostne ravni na EP uvrstila reprezentanca, ki se še ni prebila na veliko tekmovanje. Z izjemo Latvije, ki se je presenetljivo uvrstila na prvenstvo stare celine leta 2004, se nobena od preostalih 15 izbranih vrst, razvrščenih najnižje na lestvici Uefa, še ni približala tovrstnemu podvigu. Prav tako je zelo verjetno, da se bo na EP prek rednega dela kvalifikacij prebila vsaj katera od reprezentanc, ki so na prvi jakostni ravni LN slavile v štirih skupinah. V marčevski končnici bi jih tako nadomestile prvokategornice, ki si prek skupinskega dela kvalifikacij niso uspele izboriti vozovnice za EP. Če bi to veliki večini ali kar vsem 12 favoriziranim zasedbam prek kvalifikacij to vendarle uspelo, bodo mesta v repešažu prve jakostne divizije zapolnile sledeče reprezentance po ratingu lige narodov.

V praksi bi morala stvar delovati precej preprosteje, za večino klubov, ki neradi puščajo svoje adute na reprezentančne akcije, pa je pomemben podatek, da novo tekmovanje ne bo posegalo v že obstoječi nogometni koledar.

ALEŠ SORTA