Tina Šutej kot 12. v finale OI v skoku s palico

PARIZ > "Ne morem reči, da je bila sreča tista, ki me je pripeljala v finale. Vse smo malo slabše skakale in se je tako zasukalo. Obenem sem bila blizu uspeha v drugem poskusu na 4,55 m. Veseli me, da sem sploh v Parizu. Še pred tremi tedni nisem vedela, če bom tekmovala na olimpijskih igrah. Poškodovana mišica roke, ki sem si jo natrgala pred dvema mesecema, se je zacelila v zadnjem trenutku. Pred dvema tednoma smo se odločili, da grem na olimpijske igre. Vesela sem, da sem skakala brez bolečin," je pojasnila Tina Šutej.

Veseli jo tudi, da bo imela še eno priložnost. "Moja zadnja dva skoka v kvalifikacijah sta bila dobra in upam, da zadržim take občutke. Po začetku bom prešla na bolj trde palice, ker me ta, s katero sem nastopila, ne more pripeljati do naslednjih višin. V karieri nisem bila veliko poškodovana, razen kroničnega vnetja tetive, ki zelo boli, a se ne slabša. Imela sem srečo. Letos pa ni moje leto, sem imela težave, začelo se je v zimski sezoni in nadaljevalo poleti. Na olimpijske igre sem prišla z željo, da tekmujem v finalu. V njem realno nimam možnosti za medalje. A sem bom potrudila po najboljših močeh. Vem, da lahko skočim 4,70 m, kar pa ne bo dovolj za medaljo," je povedala Šutej.

Trikrat ničla na 4,55

Petintridesetletnica je tekmovala v skupini B. V prvem skoku je preskočila 4,20 in 4,40 m, pri tej drugi višini se je med padanjem s trebuhom dotaknila letvice, ki pa je ostala na stojalu. S tem je bila tedaj med vodilni tekmovalkami. Nadaljevalo se je na 4,55 m, ko je Šutej letvico podrla že z nogo. Prvič sta bili na tej višini v skupini slovenske tekmovalke uspešni le dve tekmovalki. Američanka Katie Moon, branilka olimpijskega zlata, ki je lani v Budimpešti ubranila tudi svetovni naslov, je skupaj z Italijanko Eliso Molinarolo prevzela vodstvo.

Šutej je bila v drugem poskusu veliko bližje uspehu kot prvič, a je spet s prednjim delom telesa podrsala po letvici, ki pa je tokrat padla s stojala. Ljubljančanka, ki zaradi trenerja Milana Kranjca že nekaj let živi in vadi v Celju, je tretjič nastopila slabše. Že ko se je dvigala v stojo, je podrla letvico in končala tekmovanje. Sledilo je dolgo čakanje na končni razplet, ki pa se je odvil v prid slovenske tekmovalke, ki si je zagotovila nastop v boju za medalje še na tretjih olimpijskih igrah. V finalu bo tekmovalo 20 atletinj.

Članica celjskega Kladivarja je osvojila štiri medalje na velikih tekmovanjih po olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je bila peta. Četrtič nastopa na olimpijskih igrah, enajsta je bila v finalu v Riu de Janeiru leta 2016 in 19. v Londonu leta 2012. V prejšnjih dveh letih je osvojila po dve srebrni in bronasti medalji na evropskem prvenstvu in dvoranskem svetovnem prvenstvu ter četrti mesti na svetovnem prvenstvu na prostem predlani in lani.

Vrsta težav z zdravjem in poškodbami

Letos je imela obilo težav z zdravjem in s poškodbami. Zaradi poškodbe ahilove tetive ni nastopila že na dvoranskem svetovnem prvenstvu marca letos v škotskem Glasgowu. Odpovedala je nastop v kvalifikacijah na evropskem prvenstvu v Rimu, ker se je pred tem poškodovala na treningu v Celju. Pri prijemu palice je zgornja roka zdrsnila in vrh palice se ji je zarinil v mišico na roki. V večnem mestu bi branila bronasto medaljo s prejšnjega evropskega prvenstva pred dvema letoma v Münchnu.

V Mariboru je 21. julija na prvi tekmi po skoraj dveh mesecih s 4,50 m potrdila odhod na olimpijske igre. Sredi maja je zadnjič nastopila. Tedaj je na diamantni ligi v Marakešu po hudih prebavnih težavah zasedla šesto mesto s 4,45 m. Po prihodu v domovino pa so ugotovili, da je bila še pozitivna na novi koronavirus.