To ni bilo jadranje, to je bilo mučenje
Tudi 44. izvedba Barkolane, tradicionalnega jadralskega praznika v Tržaškem zalivu, bo šla v anale. O njej bodo jadralski mački govorili najmanj še kakšno desetletje, a ne v superlativih, temveč v povsem obratnem smislu. V brezvetrju je v časovnem limitu ciljno črto prečkalo le šest jadrnic. Presenečenja ni bilo, saj je podobno kot lani (in predlani) slavil Esimit Europa 2 pred Maxi Jeno.
TRST> Udeleženci jadralskega praznika severnega Jadrana tokrat niso uživali. Pesmi in zabave na jadrnicah je bilo bolj malo, saj so se morali člani posadk predvsem manjših plovil pošteno potruditi, da so prišli nazaj do obale in do svojih marin.
Dan pred Barkolano so v italijanski vladni palači v Trstu pripravili dogodek Esimit Europa, katerega so se udeležili predstavniki Evropskega parlamenta, številni diplomati, ambasadorji in gospodarstveniki. Po besedah Igorja Simčiča bo srečanje pripomoglo k ugledu mesta Trst, hkrati pa predstavlja dokaz, da so lahko ravno mednarodni športni dogodki gonilna sila za razvoj lokalnega gospodarstva. Na srečanju je bil prvič predstavljen tudi pokal Medot Sailing Trophy, ki povezuje mesti Trst in Valletto. Podeljen bo jadrnici, ki bo prva izboljšala rekord na razdalji Trst - Valletta v obdobju med regatama Barkolana in Rolex Middle Sea Race.
Marsikoga je tudi ujela noč, a je prav v tem čar jadranja in Barkolane: morje in vreme sta nepredvidljiva, pravi pomorščaki pa se z njima znajo spopadati.
Vremenska napoved se je “žal” uresničila
Napoved vremenoslovcev, da bo v nedeljo pred Trstom bore malo vetra, se je uresničila. “Še zjutraj sem verjel, da bo burja, saj je bil prejšnji dan dež, temperatura pa je padla. A nas je meteorolog takoj postavil na trdna tla, da bo vetra bolj malo, saj so bile temperature na višini izenačene s tistimi pri tleh. In tokrat je žal popolnoma zadel,” je po prihodu na obalo razlagal Mitja Kosmina, krmar koprske Maxi Jene.
Prav njegova posadka je odlična startala in med 1737 (lani 1761) jadrnicami povedla. Čeprav jo je prvi favorit Esimit Europa pokrival v predstartnem prostoru, se mu je nekako izmuznila. Ker je bilo na začetku za pet vozlov vetra, je EE2 kmalu prehitela Maxi Jeno in vodila vse do cilja, kamor se je kot jara kača, saj se je veter počasi upehal, privlekla po štirih urah mučnega jadranja. To je bila najpočasnejša regata v zadnjih desetih letih in je že mejila na neregularnost.
Do boje pred Debelim rtičom je 30 metrov dolga EE2 z oznako SLO 1001 na jadru potrebovala kar uro in pol (za primerjavo: lani je EE2 zmogla vso regato v slabi uri), presenetljivo druga je bila Aniene, ki jo je krmaril Giorgio Martini. “To je vrhunska in hitra barka, njena posadka se je zelo izkazala. A smo vedeli, da jo bomo slej ko prej prehiteli, zato smo bili bolj osredotočeni na Shining in druga večja plovila. Izjemno sem zadovoljen s prikazanim, taktično smo jadrali v redu, niti enkrat nas nihče ni resno ogrožal na drugem mestu,” je analiziral Kosmina.
Brezvetrje pred Barkovljami
Vrstni red (neuradni) - 1. Esimit Europa 2 (Jochen Schumann), 2. Maxi Jena No borders team (Mitja Kosmina), 3. Wild Joe (Marton Jozsa), 4. Aniene 1A classe (Giorgio Martini), 5. Sayonara (Roberto Bertocchi), 6. Shining Umag (Željko Perović), 7. TuttaTrieste (Roberto di Stefano), 8. Alto Adriatico tecnologia e sviluppo (Matteo Bernardini), 9. Code 7 (Krešimir Dakulović), 10. Fanatic (Pierluigi Peresson) ...
In res je Maxi Jena pred Barkovlje po skoraj štirih urah prišla z več kot dvajsetimi minutami prednosti pred tretjeuvrščeno Aniene, a z ravno toliko zaostanka za evropskim Esimitom, ki je dosegel čas tri ure, 53 minut in 57 sekund. Ta je bil za druge jadrnice nedosegljiv, saj ima najvišji jambor, s čimer je ujel veter na višini, ki ga druge barke niso mogle. Ob tem ima največji izbor jader, vrhunska posadka pa ni naredila nobene napake. V njej je bil kot edini slovenski (ob goriškemu Slovencu Igorju Simčiču) jadralec Vasilij Žbogar, ki je povedal: “Že na začetku regate nam je uspelo nekaj manevrov, s katerimi smo si pridobili dober položaj. Bila je naporna in taktično zahtevna regata. Samo na zadnji stranici pred Barkovljami smo zamenjali štiri jadra, kar priča o tem, da smo do konca jadrali resno in na polno.”
Njegov šef Igor Simčič je bil izjemno zadovoljen: “Zelo sem ponosen na vso ekipo, ki se je izkazala v neugodnih razmerah za jadranje. Ponosen sem na vse to, kar je nastalo iz ideje, ki se je pred 17 leti pojavila prav v Trstu.” Podobno je menil tudi krmar zmagovalne jadrnice Jochen Schumann: “To je neverjeten spektakel, da si za startno linijo skupaj s toliko jadrnicami. A je po drugi strani tudi velik izziv. Veter je bil res šibak, občasno je zavladalo brezvetrje. Zato smo morali venomer menjavati jadra in izbirati pravilno taktiko. Popravljali smo tudi kobilico, pri vsem skupaj pa posadka ni naredila nobene napake in je dokazala svojo izkušenost in izurjenost.” Esimit Europa 2 se je sicer že včeraj odpravila proti Valletti, kjer bo branila zmago z lanske Rolex Middle sea race.
Slovensko jadralsko floto je pred Trstom in na uvodnih regatnih bojah pred našim Debelim rtičem spodbujalo najmanj 3000 glasnih navijačev, od tega vsaj četrtina s palub flote turističnih bark. Brez konkurence je bilo najživahnejše na palubah 36-metrske Burje kapitana Franja Želeta. Z velike turistične motorne barke Laho so slovenskim jadralcem na ves glas pomagali koprski lionsi, medtem ko je ogled jadralskega oktoberfesta na ladji Portorož za vse ljubitelje jadranja organiziralo portoroško podjetje Spinaker.
Po prihodu EE 2 v cilj je veter v celoti upadel, kar je upočasnilo 100-čeveljske super maxi jadrnice. Drugo mesto je zasedla Maxi Jena, ki je pred gradom Miramare zaostajala vsaj 2,5 navtične milje. To je bila že njena deseta uvrstitev na drugo mesto (ob eni zmagi), 24-članska posadka pa je bila povsem slovenska. Ob Kosmini je bil taktik Branko Brčin, na palubi pa so bili tudi trikratni olimpijec Tomaž Čopi, mladinska svetovna in evropska prvaka v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farnetti, ob njih pa tudi predsednik zamejskega kluba Čupa Roberto Antoni in župan Zgonika Mirko Sardoč.
Le 20 jadrnic v cilju
Organizatorji so nato podaljšali časovni limit za pol ure (do 17.30), tako da je ciljno črto prečkalo dvajset jadrnic, med njimi razen Maxi Jene nobena slovenska, v uradni razvrstitvi pa bodo upoštevane tudi jadrnice, ki so do časovnega limita prejadrale zadnjo bojo pred Barkovljami, a teh zagotovo ne bo več kot 50. Do oddaje naših besedil v tisk končni rezultati v vseh od 12 kategorij še niso bili znani.
“To ni bilo uživanje v jadranju. To je bil napor, muka, štiri ure moraš zdržati za krmilom maksimalno zbran,” je dogajanje najbolj slikovito opisal izkušeni Kosmina, ki se spomni samo ene podobno počasne Barkolane: leta 1992, ko je na njej sodeloval z Gaio Cube. Letošnjo Barkolano je zaznamovala tudi 300.000-glava množica ljudi na pomolih in na tržaški rivi. Če že ni bilo prave jadralske fešte na morju, bo pa na obali, so se tolažili stari morski volkovi.
MIHA CRNIČ, DENIS SABADIN
