Tokič: Elite najbrž ne bo, dokler bom jaz prvi igralec

LIZBONA > V drugi kakovostni skupini, v kateri je Slovenija, igrala so bili štiri boljše reprezentance od slovenske, Srbi, Danci in Belgijci naj bi bili korak pred izbranci Bojana Raka.

"Za uvrstitev v elito bi morali imeti večjo srečo, po pravici povedano pa bi morali igrati tudi bolje. V predtekmovalni skupini smo sicer z lahkoto dobili vse tri tekme, toda tekmeci so bili premalo kakovostni, da bi videli, kje smo. V prvi pravi tekmi pa smo pokleknili, čeprav smo imeli svoje priložnosti. V tej tekmi prevzemam krivdo nase, saj nisem opravil tistega, kar se je od mene pričakovalo. Proti Oleksandru Diduhu sem imel vodstvo z 2:0 in 9:7 v tretjem nizu, toda prednost sem izpustil iz rok. Tudi Saš Lasan in Jan Žibrat sta imela vodstvo, v njunem dvoboju so odločale malenkosti. Če bi jaz dobil svoj dvoboj, bi mogoče tudi ona stisnila iz sebe še več in bi se tekma lahko končala drugače," meni Tokič, ki je na prvenstvu izgubil dva posamična dvoboja, kar se mu že leta ni pripetilo.

Olimpijske igre v Braziliji so njegov naslednji cilj. Po novem je, kot sam pravi, v Rio že uvrščen, olimpijski nastop bi se mu lahko izmuznil le v primeru, da na lestvici mednarodne zveze močno pade: "Moral bi izpasti iz Top 100, a zagotovo ne bom, na olimpijskih igrah bom igral. Na Pro tour turnirjih pa me ne bo več, mogoče bom nastopil na enem ali dveh v sezoni. Ob klubskih obveznostih ne morem več zdržati ritma potovanj. Ko sem gradil kariero, je bilo seveda drugače, toda pride čas, ko moraš odnehati. V Saarbrücknu sem zadovoljen, klub bo moja prioriteta, tudi zaradi dejstva, da me Nemci želijo zadržati tudi po koncu kariere."

"Povsem strinjam se, da nisem več na ravni, kot sem nekoč bil. Poznajo se mi leta, pri 34 letih ne igram več svojega najboljšega namiznega tenisa. Posebno v končnicah nizov. Včasih sem dvoboje, v katerih sem vodil kot tokrat proti Diduhu, brez težav pripeljal do konca, tokrat mi to ni uspelo. Nekaj podobnega se mi je nato zgodilo tudi proti Angležu Liamu Pitchfordu, proti kateremu sem prav tako izgubil z 2:3. Potrebno se bo sprijazniti, da nisem več top igralec," je realen Tokič.

Novogoričan, ki je na leto doma le sedem do deset dni, pa vseeno še ne misli odnehati, reprezentanci še naprej želi pomagati po najboljših močeh: "Trenutno ne vidim možnosti, da se lahko še kdaj uvrstimo med najboljše evropske reprezentance. Dokler bom jaz prvi igralec in to bo najbrž še naslednjih pet let, bo to najbrž nemogoče. Reprezentanti smo že dobro v letih, Lasan je krepko presegel 40 let, Uroš Slatinšek je približno mojih let, a je že bolj trener kot igralec. Ostane Žibrat, ki mora nadaljevati z napredkom, priključiti pa se mora še kakšen mlajši igralec, kot je na primer Darko Jorgič. Do olimpijskih iger v Riu bom v reprezentanci še vztrajal, nato pa bomo videli, kako in kaj."

STA