Tokićeva katastrofa

“Tega ne morem razumeti. Da ene žogice ne morem vrniti na mizo in to na olimpijskih igrah. To je katastrofa!,” je bil nad prikazanim po dvoboju razočaran Bojan Tokić. Kitajca iz najpomembnejšega južnovzhodnega azijskega pristanišča je pred meseci že premagal, poznavalci so njune možnosti za zmago ocenili na 50:50, zato je bila bolečina ob porazu še toliko bolj grenka. “Treniraš, se trudiš, načrtuješ, želiš pokazati najboljše in potem vse pokvariš z eno tako tekmo. Prav žalostno! Zakaj ni bil moj dan, ne vem. Bil sem brez reakcij, brez ritma, gibanja, hitrosti, vse je bilo slabo,” se ni dal potolažiti Tokić, ki dvoboja ni začel slabo. Povedel je z 2:0 in 6:3, tako da se je zdelo, da bo prvi niz vpisal na svoj račun. “Na začetku ga je Tokić lepo zaprl, ni mu dal širine, a se je nasprotnik na to navadil. Nato je igral v krču. Ob mreži je še nekaj šlo, ko pa je bila dolga točka, ni prišel zraven. Pri forehandu je preveč dvigoval komolec, ramenski obroč je imel zaprt in igra ni mogla steči. Bil je tako nesproščen, da se sploh nisva mogla pogovarjati o taktičnih variantah,” je po dvoboju strokovno analiziral selektor Bojan Rak. Singapurec, ki je bil na začetku prav tako nekoliko nervozen, je prevzel igro v svoje roke in dobil prvi niz. Oddaljil je Tokića od mize in si v drugih delih vseh nizov priigral tri, štiri točke prednosti, kar je bilo dovolj za zmago.

Tokić, ki ga poškodba komolca ni ovirala, pa niti sedem nizov prejšnji dan ga ni posebej utrudilo, je deloval medlo in neprepričljivo. Singapurec je bil boljši za ravno toliko, kot je pokazal rezultat. Nekaj možnosti se je še pokazalo v četrtem nizu, saj je imel Tokić set žogico, a je vprašanje, če bi bil Slovenec zmožen narediti popoln preobrat. “Zadnji niz je samo kozmetični popravek. S tem se nimam kaj hvaliti. Če bi ukradel ta niz, bi morda lahko še naslednjega in bi odprl tekmo; morda bi se tudi drugače izteklo, če bi dobil prvi niz, ne vem.”

Prizorišče v dvorani Excell, ki so jo na nekakšnem sejemskem prizorišču v vzhodnem Londonu postavili zgolj za olimpijske igre, tako Tokiću ni prineslo sreče. Excell, kjer so tudi dvorane za borilne športe, se sicer nahaja tik ob Temzi, blizu je potniško pristanišče za križarjenja, mestno letališče in celo gondola.

Športnik Primorske v lanskem letu je tako statistično izenačil rezultat iz Pekinga, kjer je prav tako končal tekmovanje v tretjem krogu. “To je res, a sem v Pekingu v Ma Linu imel misijo nemogoče, zdaj pa je bila misija mogoče. Morda sem tudi zaradi tega čutil nekaj bremena,” si ni odpustil in potegnil črto pod olimpijski nastop: “Nisem naredil nobenega spodrsljaja, a niti nobenega presenečenja. S turnirja ne morem oditi z dvignjeno glavo, saj sem imel premagljivega nasprotnika in zato nisem zadovoljen s prikazanim.” Ko pa smo ga vprašali, kaj si je o njegovi igri mislil njegov oče Miroslav, ki je tudi namiznoteniški trener, je le odvrnil: “Še dobro, da je šel v hribe in ga ni bilo v Londonu. Ni imel kaj videti.”

DENIS SABADIN