Tragično preminuli zvezdnik lige NBA Kobe Bryant je stkal močne vezi tudi z Evropo

LOS ANGELES > Pokojni Kobe Bryant nemara ni bil takšna košarkarska veličina kot Michael Jordan, ni izžareval takšne karizme kot Magic Johnson, ob prihodu v ligo NBA leta 1996 pa tudi ni bil nemudoma okronan za košarkarskega kralja, kot se je to zgodilo v primeru LeBrona Jamesa. Šport je tako kot življenje sestavljen iz naključij. Ko se zaprejo ena vrata, se odprejo druga in obratno. James je večer pred Bryantovo smrtjo zasedel tretje mesto na večni lestvici najboljših strelcev lige NBA vseh časov. “Le naprej, druga stopnička te že čaka,” mu je na družabnem omrežju sporočil 41-letni Bryant, ki je košarkarskemu nasledniku prepustil tretje mesto na lestvici strelcev.

James je nov mejnik dosegel v Kobejevem rojstnem mestu Philadelphii in seveda v dresu Los Angeles Lakersov, ki ga je Bryant nosil vso profesionalno kariero. Prvih košarkarskih korakov pa se je učil na stari celini, v Italiji, ob očetu Joeju Bryantu, ki si je košarkarski kruh služil na Apeninskem polotoku. Kobe je v sedmih letih izpilil italijanščino in vzljubil tudi nogomet. Košarkarska strast pa je vendarle prevladala. Vrnil se je v Ameriko, na srednji šoli pokazal, kaj zna, preskočil univerzo in se prijavil na NBA nabor.

81

točk je januarja 2006 proti Torontu dosegel Kobe Bryant, kar je drugi najboljši strelski dosežek na tekmi lige NBA

Z Westom na zahod

Lakersi so imeli njegovo ime že debelo podčrtano, legendarni Jerry West je v Bryantu prepoznal izjemnega talenta in še večji potencial. Težava je bila v tem, ker so Jezerniki izbirali šele 24. po vrsti, priložnosti pa niso želeli izpustiti iz rok. Na naboru je bila sorazmerno dobra ponudba. Kot prva je izbirala Philadelphia in vzela Allena Iversona. West pa je pod mizo sklenil dogovor s Charlottom, ki je izbiral trinajsti po vrsti in je potreboval raznovrstnega in že dokazanega centra. Lakersi so imeli kaj ponuditi, za Vladeta Divca pa so si že priskrbeli zvenečo zamenjavo.

Iz Orlanda so pripeljali Shaquilla O'Neala, ki je z Bryantom pri Jezernikih razvil poseben odnos. Neredko se je spustil pod ledišče, vsaj na igrišču pa ga je za skupno dobro s svojim filozofskim pristopom poskušal otopliti trener Phil Jackson. Lakersi so med letoma 2000 in 2002 osvojili tri zaporedne naslove, Bryant je že kazal izjemne predstave, priznanja za najkoristnejšega posameznika finalnih serij pa je osvajal pod košem dominantni O'Neal. V mestu angelov kmalu ni bilo več prostora za oba.

Kot košarkarski Mozart

Čez nekaj sezon je Bryant vendarle dočakal, da so ga slavili kot prvega v mestu in ligi NBA. Lakersi so v letih 2008 in 2009 spet zasedli prestol. Bryant je bil ključni mož. Slačilnico si je med drugim delil tudi z nesojenim slovenskim reprezentantom Sašo Vujačićem, ki je Bryanta opisal v dveh stavkih: “Tekmovalen. Želi biti najboljši v vsem.” Na stari celini mu je bil v košarkarskem duhu nemara še najbolj podobenDražen Petrović, ki je leta 1993 življenje prav tako izgubil v prometni nesreči. Košarkarski Mozart je na cesti preminil v 29. letu in bi imel pred sabo gotovo še nekaj plodnih košarkarskih sezon.

Bryant je po dopolnjenem 30. letu poleg dveh naslovov lige NBA in zlatih olimpijskih medalj osvojil še vrsto posamičnih priznanj in mejnikov, preden se je leta 2016 športno upokojil prav v dresu Jezernikov. Lakerse je kot navijač še vedno spodbujal iz prve vrste. “Kdo neki me zbada v domačem jeziku?” se je konec preteklega leta ob gostovanju v Staples centru odzval Luka Dončić in med publiko uzrl Bryanta. Ob sebi je imel tudi Lukovo občudovalko, 13-letno hčerko Gianno, ki je bila med devetimi žrtvami helikopterske nesreče v Kaliforniji.