Tudi novega selektorja bodo čakale stare dileme

LJUBLJANA > Utegne se zgoditi, da v novembrskem terminu Slovenija ne bo odigrala prijateljske tekme, kar je - upoštevajoč razvoj dogodkov - tudi logično. Do predvidene reprezentančne akcije je manj kot mesec dni. Vprašanje pa je, če bo krovna organizacija v tem času izbrala selektorja, ki bo Slovenijo popeljal v nov cikel, kjer reprezentance na stari celini še pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo prihodnjega septembra čaka prva tekma v novoustanovljeni ligi narodov. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović je povedal, da si bodo pri izboru vzeli čas, morda tudi do novega leta. Po vsej verjetnosti bo novi selektor vodil izbrano vrsto na prvi akciji v letu 2018, ki je predvidena marca.

Selektorski natečaj

Kdo bo torej nasledil Srečka Katanca, ki je na poslovilni tiskovni konferenci po zadnji kvalifikacijski tekmi s Škotsko načel tudi to temo. “Moja zamisel je bila, da v trenerski štab pride Tomaž Kavčič, ki bi lahko zdaj prevzel vlogo selektorja. Vsekakor bi dal prednost domačemu kandidatu pred tujcem,” se je dileme, ki te dni vznemirja tudi slovenske nogometne privržence, dotaknil Katanec. Selektorski stolček je seveda mamljiv. Upoštevajoč nogometne reference oziroma trenersko spričevalo, slovenski kontekst ter plačilne limite nogometne zveze pa se krog kandidatov precej zoži.

Zmaga slovenskih upov v Črni gori

Mlada reprezentanca je v Podgorici dosegla pomembno zmago v kvalifikacijah za uvrstitev na evropsko prvenstvo. S 3:1 (1:1) je ugnala gostitelje Črnogorce in si s sedmimi točkami priigrala lepo popotnico pred nadaljevanjem kvalifikacij. 9. novembra se bo v Novi Gorici še drugič pomerila s Črnogorci, štiri dni kasneje pa v Domžalah še s favoritom skupine 9 Francijo. Izbranci Primoža Glihe so včeraj načeli mrežo tekmeca že v 9. minuti, ko je zadel Martin Kramarič. Gostitelji so izenačili tik pred odmorom, v nadaljevanju pa je glavna vloga pripadla Maticu Vrbancu. V 70. minuti je izsilil enajstmetrovko, ki jo je v vodstvo pretvoril Janez Pišek, osem minut kasneje pa je ob številčni premoči gostov postavil končni izid.

Kot se zdi, bodo pogajalsko prednost imeli domači kandidati, ki pa jih je mogoče prešteti na prste ene roke. Reprezentančni izziv je nasploh poseben, pri čemer ni splošnega pravila za uspeh, kar denimo potrjuje tudi selektorska pot Srečka Katanca. Na prelomu tisočletja jo je začel z neznatnimi trenerskimi izkušnjami pri vodenju klubov, pa tudi pri nekaterih drugih reprezentančnih selektorjih je bilo tako. Ni torej nujno, da bo uspešen in izkušen klubski trener žel dobre rezultate tudi z reprezentanco. Če bi se vodstvo nogometne zveze odločilo za tujega selektorja, bi kocka bržkone padla na kandidata z območja nekdanje Jugoslavije oziroma trenerja, ki je tudi jezikovno blizu našemu govornemu območju.

Pred časom so se slovenski in italijanski mediji nekajkrat poigrali tudi z imenom zamejca Edyja Reje kot morebitnega novega selektorja, ki se bo soočil z zapuščino drugega Katančevega mandata. “Poslavljam se z dobrimi občutki. V preteklih petih letih smo opravili veliko dela. Reprezentanca še ni docela oblikovana, a je na pravi poti. Poglavitno je, da reprezentanti v klubih igrajo in s tem pridobivajo samozavest,” je povedal Katanec in usmeril pozornost v igralski kader. Z Janom Oblakom, ki je bil včeraj nominiran med 30 kandidatov za prestižno zlato žogo, smo vratarsko preskrbljeni vsaj za naslednje tri, štiri kvalifikacijske cikluse.

Igralske perspektive

“Nočem se prenagliti. Odločitev o nadaljevanju ali končanju reprezentančne poti se ne sprejme, ko so čustva še močna,” je na posebni tiskovni konferenci po tekmi s Škotsko spregovoril s stotimi reprezentančnimi nastopi nedeljski jubilant Boštjan Cesar, ki je julija dopolnil 35 let. Če bo Miha Mevlja nadaljeval po dosedanji razvojni poti, bo Cesar imel v prihodnje več kot dostojnega naslednika v obrambni, nemara pa tudi v kapetanski vlogi. Nogometaš Zenita je odkritje tega kvalifikacijskega cikla. Njegov 27-letni vrstnik Aljaž Struna lahko pokrije več položajev, ne le vlogo branilca na desni strani obrambe. Pri 30 letih še zdaleč ne gre odpisati neredko spregledanega Mirala Samardžića.

Sčasoma se bo odprlo vprašanje levega (bočnega) branilca. Bojan Jokić ima v reprezentanci status veterana, čeravno je komaj dopolnil 31 let. Toliko jih šteje tudi njegov namestnik Mitja Viler, ki pa je zbral komaj dva reprezentančna nastopa, Jokić kljub nadležnim poškodbam pa že 85. Še dva več je že naštel njegov vrstnik Valter Birsa, ki prav tako sodi med reprezentančne staroselce. Novi selektor bo moral v prihodnje razrešiti še vprašljivo dopolnjevanje z drugim ustvarjalcem na igrišču, 30-letnim Josipom Iličićem. Lahko Slovenija hkrati prenese dva svobodnjaka na števnih tekmah? Drugačne vrline premoreta prav tako ofenzivno naravnana, 24-letni Benjamin Verbič in mladi up, 20-letni Jan Repas.

V defenzivnem delu zvezne vrste je bil 28-letni Rene Krhin Katančev prvi izbor, če le ni bil poškodovan ali kaznovan. V zrelih nogometnih letih sta tudi njegova vrstnika Jasmin Kurtić in Rajko Rotman, s svojimi pljučnimi zmogljivostmi je dobrodošla osvežitev leto dni mlajši Amedej Vetrih. Kevin Kampl je vroč kostanj, s katerim se bo prej ali slej soočil tudi novi selektor, ki bo poskušal najti vsaj približek Milivoja Novakovića. Težko je sicer najti napadalca, ki bi bil stalna grožnja za nasprotnikova vrata in bi bil hkrati tudi značajsko močna osebnost. Proti Škotski se je 28-letni Roman Bezjak dobro vživel v vlogo džokerja. Klubska sezona pa utegne biti v reprezentančnem kontekstu prelomna za njegovega vrstnika Tima Matavža, nič manj pomembna pa za 26-letnega Roberta Berića in dve leti mlajšega Andraža Šporarja. ALEŠ SORTA