Tudi stopničke so dosegljive

LJUBLJANA >Najbolj trofejnega slovenskega košarkarskega trenerja ni treba posebej predstavljati. Tvorec evropske Olimpije v 90-ih letih in nekdanji selektor izbrane vrste novonastale države bo zaradi klubskih obveznosti pri domžalskem Heliosu evropsko prvenstvo v Litvi sicer spremljal na daljavo, a strokovni pogled ne bo nič manj izostren. Zmago Sagadin meni, da ima Slovenija dobro reprezentanco, ki je ustrezno vodena in pripravljena.

> Izbrana vrsta tudi letos ne bo popolna. Je to razlog za skrb?

“Takšna je realnost. V današnjih časih domala nobena reprezentanca ne more zbrati vseh najboljših. Nekdo se ženi, drugi se ločuje, tretji je poškodovan. To je sestavni del košarkarskega posla. Igralci so profesionalci, ki živijo od klubov in deset mesecev garajo za eksistenco. Kolikor vem, še nihče ni izrazil stališča, da noče igrati za Slovenijo. Odpovedi so si sledile zaradi objektivnih okoliščin. Nekateri košarkarji bodo slej ko prej spet v reprezentančnem dresu. Ne vidim razloga, da bi te igralce pribijali na križ. Fantje ne živijo od reprezentance, zato je potrebnega veliko usklajevanja. Veljalo bi razmisliti o pisnem dogovoru s košarkarji, ki bi se zavezali za igranje v dresu izbrane vrste v določenem ciklusu. Tovrstna priložnost se je morda ponujala že ob ustoličenju novega selektorja, ki bi z nadgradnjo lahko pripravil izbrano vrsto do rezultatskega vrhunca na domačem EP 2013.”

> Ko ste vi vodili reprezentanco, se niste soočili s tovrstnimi težavami...

“Časi so neprimerljivi. V letih 91 in 92 smo šele postavljali na noge reprezentanco, ki je bila sestavljena pretežno iz igralcev Olimpije. Igralci niso bili zvezde. Olimpija je v prvi polovici 90-ih let igrala evropski pokal s košarkarji druge evropske kakovosti. Z izjemo Jureta Zdovca nismo imeli igralca v vrhunskih evropskih klubih. Košarkarji so se šele borili za vstop na veliko sceno. Ko je Olimpija zaigrala v evroligi, se je začela tudi produkcija prvorazrednih igralcev. Z njimi je rasla tudi kakovostna raven reprezentance. Po drugi strani je zvezdnike težje privabiti v reprezentančni dres. Sloveniji to kar dobro uspeva. Zgradila je reprezentančni kult in pripeljala večino najboljših.”

> Koga bo reprezentanca najbolj pogrešala?

“Beno Udrih in Primož Brezec bi izbrani vrsti prišla še kako prav. Verjamem pa, da bosta v naslednji akciji spet zraven.”

> Katere so dobre in slabe plati aktualne reprezentance?

“Slovenija premore posrečeno kombinacijo izkušenj in mladosti, ki so umeščeni v ustrezen koncept. Vsi igrajo obrambo, ki je čvrsta, tečejo v protinapade, so prodorni. Ob tem imamo kopico dobrih strelcev z razdalje, vključno s centri, ki so specifični. Le redko katera reprezentanca premore kakovostne visoke igralce, ki lahko odigrajo z obrazom ali s hrbtom proti košu. Na tekmah s Španijo sem pogrešal nekaj ravnotežja oziroma več igre po globini. Z Erazmom Lorbkom, Matjažem Smodišem pa tudi Urošem Slokarjem imamo igralce, ki jim lahko spustimo žogo pod koš. Če jih tekmeci podvajajo, znajo pravočasno oddati žogo na zunanje položaje. V pripravljalnih dvobojih smo si privoščili preveč izgubljenih žog. Manj mora biti tveganih podaj in napak. Če jih bomo znižali pod številko deset na tekmo, bomo na dobri poti.”

> Kakšna je kakovost tekmecev v skupini?

“Slovenija ima lepo priložnost, da razporedi moči ter dviguje pripravljenost in uigranost skozi turnir. Pri tem utegne prihraniti precej moči za drugi krog. Božidar Maljković je dober in izkušen trener, ki bo znal izkoristiti tekme z Bolgarijo, Gruzijo, Belgijo in Ukrajino za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti. S pravim pristopom ne bi smeli imeti težav. Rusija bo tekmec za prvo mesto, čeprav sam ne bi stavil na bivše evropske prvake. Nimajo discipline oziroma izdelanega koncepta igre, ki bi lahko uveljavil njihovo višino pod košem. Andrej Kirilenko bi lahko bil povezovalni dejavnik, a dvomim, da so sposobni vrhunskega rezultata.”

> Kam bi uvrstili slovensko reprezentanco?

“Španija ima poimensko najmočnejšo ekipo. Vloga izrazitega favorita pa je tudi dvorezen meč. Preveč samozavesten ali celo vzvišen odnos do tekmecev se jim lahko maščuje. Pau Gasol in Jose Calderon bosta bržčas prevzela vlogi vodje in preprečila tovrsten scenarij. Francija je uspela zbrati skoraj vse najboljše in je po jakosti posameznikov druga reprezentanca prvenstva, a me ne prepriča. Litva je gostitelj, ki ima kakovostno zasedbo. Pogrešali bodo Linasa Kleizo, ki je bil na lanskem svetovnem prvenstvu ključna osebnost reprezentance. Šarunas Jasikevicius bo težko nadomestil njegovo vodstveno vlogo. To so trije papirnati favoriti za medalje. Slovenija in Srbija imata dobri ekipi z izkušenima trenerja, kar je lahko primerjalna prednost v treh tednih tekmovanja.”

> Kdo bi utegnil biti presenečenje prvenstva?

“Rusija, Hrvaška, Italija in Grčija imajo svoje kvalitete, a tudi pomanjkljivosti. Lahko presenetijo enega od favoritov, a do vrhunskega rezultata ne morejo. Hrvati nihajo od dobrih do slabih dni, kar pa v turnirskem sistemu ne prinaša uspeha. Grčija se je soočala z velikimi težavami pri sestavi ekipe. Italija je sicer uspela zbrati vse najboljše, a v zadnjih letih ni sodelovala na velikih tekmovanjih. Črna Gora bi se lahko izkazala, a je novinec na tovrstnih tekmovanjih. V boj za medalje sene more vključiti.”

> Kateri igralec bi lahko bil odkritje v slovenski reprezentanci?

“Presenetljivo dobro igro sta prikazala Zoran Dragič in Edo Murič, ki sta z Goranom Dragičem prinesla svežino, energijo in agresivnost. Preostali so že uveljavljeni igralci, ki jih košarkarska Evropa dobro pozna.”

> Kakšen utegne biti prispevek primorskega trojčka?

“Vloga Gorana Jagodnika je znana. Kot pozitivna osebnost ima veliko težo na in izven igrišča. Ob tem je svojevrstni fenomen s svojim metom, ki je z leti vse bolj natančen. Z odločnostjo, s samozavestjo in pogumom, ki jih premore, bi lahko bil eden ključnih dejavnikov v trenutkih, ko se lomi rezultat. V Evropi je malo izrazitih strelcev na njegovem igralnem položaju. Sašo Ožbolt ima za sabo vidno klubsko sezono, poškodbe pa so doslej zavrle njegov učinek na reprezentančni ravni. Je pripravljen in motiviran, morda bo prav on prijetno presenečenje. Luka Rupnik je potencial, ki se še uči. Če se bo še naprej tako razvijal, utegne prevzeti vlogo drugega organizatorja igre na EP 2013.”

> Kakšno prvenstvo si lahko obetamo?

“Povečanje števila reprezentanc s 16 na 24 je nesmiselno. Igralci bodo v kratkem času odigrali kopico tudi neprivlačnih tekem. Nikogar ne zanimajo obračuni za 20. mesto. Navijači hočejo videti tekme za medalje ali pa izločilne boje. Povečanje števila udeležencev je nekorektno tudi do klubov, ki bodo dobili izčrpane igralce. V tem primeru bi bilo smiselno imeti 14 razpoložljivih košarkarjev, kar pa bi prirediteljem še zvišalo že tako visoke stroške. Prej ali slej se bodo vrnili na 16 reprezentanc udeleženk. Kar zadeva pravila, kakšnih novosti ne gre pričakovati. Premik meta za tri točke ni prinesel bistvenih sprememb. Veljalo bi ga celo izenačiti z NBA standardi. Bolj pomemben se mi zdi sodniški kriterij. Upam da ne bo favoriziranih ekip.”ALEŠ SORTA