Uresničljive želje ali nestvarni upi?
Kdo bi lahko prinesel medaljo iz slovenske olimpijske odprave? Koliko bo odličij? Kakšnega leska bodo? To so glavna vprašanja, ki pred nocojšnjim odprtjem iger v Riu vznemirjajo slovensko športno javnost.
RIO DE JANEIRO > O moči slovenske reprezentance na olimpijskih igrah se mnenja razlikujejo od optimističnih, ki Sloveniji napovedujejo vsaj pol ducata odličij, do pesimističnih, da nimamo izrazitega aduta za medaljo, oziroma, da jih je bistveno manj kot na predhodnih igrah novega tisočletja. Kdo je imel prav, bomo seveda izvedeli ob koncu tekmovanj oziroma 21. avgusta, ko bomo potegnili črto pod 31. olimpijske igre. Preden pa bodo prvi slovenski olimpijci zasedli tekmovališča, smo dali na tehtnico naše upe.
Logično je, da ima Slovenija najštevilčnejše zastopstvo v rokometu. Moštvo Veselina Vujovića bo namreč edini predstavnik v ekipnih športih. Želje segajo tudi do medalje. Rokometni turnir bržkone še nikdar ni bil močnejši oziroma bolj izenačen. V slovenski skupini lahko vsak premaga vsakega, zato se bo veljalo potruditi že za preboj v četrtfinale. Tam pa bo treba imeti tudi kanček sreče. Tekmec bo v vsakem primeru zahteven, saj v skupini, s katero se križamo, štiri reprezentance odstopajo. Če bi preskočili prvo oviro v izločilnih bojih, pa bi bila medalja že zelo blizu.
Borba za medalje
Številčno zastopstvo (9) imamo tudi v dveh od treh temeljnih športov, atletiki in plavanju, ki sodita v železni repertoar olimpijskih iger. Obe panogi sta na igrah v soju žarometov oziroma odmevni. To pa tudi pomeni, da je konkurenca zelo močna. V kraljici športov jo bo nekoliko osiromašila odsotnost ruskih atletov, ki so krojili vrh predvsem v tehničnih disciplinah. Prav v eni od teh, metu kladiva, je Slovenija na igrah v Pekingu (2008) in Londonu (2012) imela v Primožu Kozmusu glavnega favorita za olimpijsko odličje. Štiri leta prej si je medaljo v Atenah na 800 metrov pritekla tudi Jolanda Čeplak. Slovenija je torej atletsko odličje osvojila na treh zaporednih igrah, nadaljevanje niza v Riu bi bilo enako podvigu.
Realno bi bil za pomlajeno slovensko odpravo, v kateri je dve tretjini olimpijskih novincev, že vsak finale odličen dosežek. Morda mu je še najbližji Robert Renner, presenetljivi nosilec bronaste medalje na nedavnem evropskem prvenstvu. Podobna ugotovitev velja za plavalno odpravo, v kateri pa je tekmovalcev z olimpijskimi izkušnjami več. Ob idealnem razvoju dogodkov bi se lahko Anja Klinar, Tjaša Oder, Damir Dugonjić v svojih paradnih disciplinah potegovali za finale.
Judo je v novem tisočletju eden najbolj trofejnih slovenskih športov, kar se je potrdilo tudi na olimpijskih igrah. Na zadnjih treh se je Slovenija vselej razveselila medalje. Za dve je poskrbela Urška Žolnir, ki ne bo branila zlata v kategoriji do 63 kilogramov, kjer pa bo imela Slovenija tudi v Riu bržkone najmočnejšega aduta za medaljo. Tina Trstenjak bo v Brazilijo pripotovala kot najboljša s svetovne lestvice ter kot aktualna evropska in svetovna prvakinja. Sklepne olimpijske priprave zaradi lažje poškodbe niso bile idealne, še slabši pa je bil zdravstveni karton Ane Velenšek, ki že nekaj let sodi v ožji svetovni vrh v kategoriji do 78 kg. Vselej pa velja računati tudi na Roka Drakšiča (do 73 kg), pred katerim so tretje olimpijske igre.
Na vodi bo pestro
Z morda najmočnejšo zasedbo pa se v Riu ponašajo kajakaši in kanuisti na divjih vodah. Ker pa je slalom zelo nepredvidljiva disciplina, se lahko uresničita oba skrajna scenarija, da Slovenija osvoji štiri ali pa ostane brez medalje. Veliko bi vedel na to temo povedati kajakaš Peter Kauzer. Hrastničan je bil med vročimi kandidati za odličje tako v Pekingu kot v Londonu, a je obakrat razočaran ostal praznih rok. Pričakovanja tokrat niso tako velika, tudi zato ker ima Slovenija več adutov, morda tudi močnejših, denimo Benjamina Savška, ki je med kanuisti krojil vrh v preteklih dveh letih. Olimpijska sezona se mu doslej ni razpletala po željah, a verjeti gre, da bo prav v Riu pokazal svoj tekmovalni vrhunec.
Slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokić bo svoj olimpijski nastop v Riu de Janeiru začel proti Irancu Noshadu Alamyanu, je določil žreb, s katerim je Novogoričan dokaj zadovoljen. Iranca bi namreč moral premagati, nato pa ga čaka poljski Kitajec Zengyi Wang. Tokić bo prvi dvoboj odigral že v soboto, uradno prvi dan prvenstva, neuradno ob polnoči po slovenskem času.
Ni pa izključeno, da bosta za veselje v taboru slalomistov poskrbela Mostarja Luka Božič in Sašo Taljat, ki v tem olimpijskem obdobju kažeta stalnost vrhunskih uvrstitev. Njuna klubska kolegica, kajakašica Soških elektrarn Urša Kragelj, je sposobna sijajnih voženj, veliko vlogo pa bo, kot je tudi sama poudarila, igral psihološki dejavnik. Za edino slovensko kajakašico na mirnih vodah, Špelo Ponomarenko Janić, bodo olimpijske igre v Riu tretje. Izkušenj ima ob sistematični pripravi dovolj, pri čemer se zdi, da bi bila uvrstitev v vsaj en veliki finale na 200 ali 500 metrov realno dosegljiv cilj. Za medaljo pa bi bržkone potrebovala sanjski razplet.
Slovenske barve bo na cesti zastopala četverica kolesarjev in kolesarka. Morda ima največ možnosti za vidno uvrstitev Primož Roglič v kronometru, kjer je blestel v letošnji sezoni. Bo pa konkurenca kandidatov za medalje močna kot še nikoli. Zahtevna trasa cestne dirke bi utegnila iti na roko tudi Simonu Špilaku, a tu je razplet še bolj nepredvidljiv. Gorska kolesarka Tanja Žakelj bi bila pred dvema ali tremi leti med najresnejšimi kandidatkami za odličje v krosu, na podlagi letošnjih rezultatov pa bi bila že uvrstitev med deseterico lep dosežek.
Dan pred uradnim odprtjem olimpijskih iger v Rio de Janeiru je nizozemsko podjetje Infostrada, ki se ukvarja s športnimi podatki, osvežilo svojo napoved dobitnikov kolajn v Riu. Sloveniji napovedujejo tri zlate in srebrno. Zlate kolajne pri Infostradi napovedujejo kanuistu Benjaminu Savšku, dvojcu Luka Božič-Sašo Taljat in judoistki Tini Trstenjak v kategoriji do 63 kilogramov. Srebrno bo po njihovem v domovino prinesel kajakaš Peter Kauzer. Največ kolajn napovedujejo ZDA, skupno naj bi jih osvojile 88, od tega 38 zlatih, 23 srebrnih in 27 bronastih. Sledita Kitajska z 71 in Velika Britanija s 56. Sloveniji napovedujejo 31. mesto.
Slovenija je največjo bero olimpijskih medalj imela v Pekingu leta 2008, kjer je osvojila pet odličij, od tega eno zlato. Sledita London 2012 (prav tako ena zlata) in Atene 2004, ko so slovenski športniki zbrali štiri medalje. Na preostalih treh igrah je Slovenija osvojila po dve medalji: v Barceloni 1992 bronasti, v Atlanti 1996 srebrni in v Sydneyju zlati.
Edini v tokratni 60-članski slovenski odpravi, ki se lahko pohvali z olimpijsko medaljo oziroma celo dvema, je Vasilij Žbogar. Izolan je obe osvojil v razredu laser. V Londonu je prvič jadral v finnu, kjer se je v novem olimpijskem ciklusu utrdil v svetovnem vrhu. Medalja v Riu bi pomenila lep zaključek olimpijske zgodbe. Na zahtevnem regatnem polju v Riu je bolj nepredvidljiv učinek Tine Mrak in Veronike Macarol v razredu 470. Na odprtem evropskem prvenstvu sta bili v olimpijski konkurenci tretji, v Riu pa bosta napadali iz ozadja.
ALEŠ SORTA
