V Atletskem klubu Gorica si želijo metališče
Petkov občni zbor Atletskega kluba Gorica, ki bo maja svečano obeležil 50-letnico, je pokazal, da atletika sloni na trdnih amaterskih osnovah. Žal klub nima več denarja za profesionalni način dela, še vedno pa pogreša metališče.
NOVA GORICA> Tokratni občni zbor ni bil volilni. Preizkušeno vodstvo na čelu z Oliverjem Batageljem je s poročili prepričalo navzoče članstvo, da je klub finančno in organizacijsko urejen na dobrih amaterskih osnovah in pripravljen na sezono, v kateri bo slavnostno in tekmovalno obeležil 50-letnico, ki je sicer po zgodovinskih virih minila v lanskem novembru.
Svečan občni zbor bo v petek, 17. maja ob 17. uri, v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica. Tedaj bo nagrade prejelo približno 70 zaslužnih športnikov in atletskih delavcev, predstavili bodo almanah, ki ga pripravlja dolgoletni trener Vojko Orel, predstavili pa bodo tudi dokumentarni film. Tekmovalno obeležitev jubileja bosta predstavljala ekipno državno prvenstvo (1. junija) in finale atletskega pokala Slovenije (15. junija), kjer bodo zbrani najboljši slovenski atleti.
In kako bo AK Gorica uspel držati korak z najboljšimi? V absolutni konkurenci težko. Po Antonu Manfredi (400 m) sta se za selitev iz Nove Gorice v ljubljanski Mass pred letošnjo sezono odločila še šprinterka Aneja Kodrič in skakalec s palico Žan Čebron.
Aktualni trenutek kluba predsednik Oliver Batagelj ocenjuje takole: “Imamo močno in kakovostno atletsko šolo ter tekmovalne vrste do konca mladinskih kategorij ter obetavne posameznike do 23 let. Izstopata Maja Bratkič, osma na evropski lestvici med mlajšimi članicami in najboljši slovenski mnogobojec Urban Čehovin, ki je v slovenskem vrhu tudi v skoku v daljino. Med najboljšimi člani v amaterskih razmerah vztraja skakalec s palico Jure Batagelj. Najhitrejši mladinec na 400 m je naš Aleš Peloz. Z dobrimi trenerji lahko pripeljemo nadarjene tekmovalce do takšne točke, za korak naprej, do državnih članskih prvakov in vidnih uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih, pa z našim denarjem ne gre več. Ne moremo nuditi štipendij, rednih masaž, priprav v toplih krajih in še česa, kar je danes tudi pogoj za vrhunski rezultat.”
Z letnim proračunom dobrih 71.000 evrov je klub lani posloval pozitivno, poseben dosežek v kriznih časih pa je že to, da se obseg denarja v primerjavi z letom prej ni zmanjšal. Tako glavni podpornik, občina, kot starši tekmovalcev, so z večjim vložkom poskrbeli za ohranitev atletskega standarda.
Atletski klub Gorica, ki je nekoč imel metalce državnega vrha, sicer še vedno nima metališča. Medtem, ko prave prostorske rešitve zanj še ni videti, si želi ob jubileju vsaj občinske in sponzorske pomoči za nakup metalske mreže.
IGOR MUŠIČ