V Bruslju prerivanje za kruh in toplo vodo

RANDERS >“Neko nedeljo popoldne je prišla ponudba FC Brussels iz belgijske druge lige. Že pred leti sem bil blizu odhoda v Francijo, a se nisem odločil. Tokrat nisem želel izpustiti še ene priložnosti,” se spominja Sebastjan Komel: “Ko sem prišel, smo bili predzadnji na lestvici. Zmagali smo sedem tekem zapored in se rešili pred izpadom. Od navijačev sem dobil celo plaketo za najbolj-šega igralca kluba.”

V Belgiji je ostal le pol sezone in spoznal, da se tudi tam ne cedita med in mleko: “Lastnik kluba je gradbeni magnat, ki počne, kar hoče. Povsod ima zveze in nihče mu nič ne more. Stanje je bilo katastrofalno. Edino, kar sem imel, je bilo stanovanje. Plačila nismo prejeli, tudi z zvezi s prehrano so bile težave. Nekaj časa smo v gostilni jedli testenine, ki jih ni nihče plačal. Nato smo za kosilo dobili le narezke. Dobesedno prerivali smo se za kose kruha. Šlo je tako daleč, da so nam pozimi ukazali ostati v mrzlih slačilnicah na stadionu tudi po štiri, pet ur, med enim in drugim treningom. Tople vode seveda ni bilo,” o grenki izkušnji pripoveduje Novogoričan.

Rešitev je bil danski Randers, ki ga je spremljal že pred poldrugim letom, ko je v evropskem tekmovanju premagal Hit Gorico, kjer je Komel igral.

“Po spletu okoliščin me je na tekmah v Belgiji spremljal športni direktor Randersa. Seveda sem bil nad prestopom navdušen. Ljudje so zelo prijazni, a zadržani. Pozimi po treh popoldne na ulici ni več nikogar, poleti se to zgodi po šestih,” razlaga Komel.

Randres je industrijsko mesto s 50.000 prebivalci, a brez prave zabave. Nedaleč stran je univerzitetno središče Aarhus. Standard je precej višji, vse je trikrat dražje kot pri nas.

“Špageti in pijača v gostilni stanejo 35 evrov, drag je tudi bencin. Tradicionalno se vsi vozijo s kolesi, tudi uradniki v slabem vremenu. Imajo skromen življenjski slog,” svoja opažanja razlaga nekdanji izbranec trenerja Darka Gulina, ki se ga Komel še posebej rad spominja. Sprva je imel na Danskem nekaj težav. “Bil sem sam med Danci, trije Afričani so se držali zase. Po dveh mesecih je prišel še Nizozemec, s katerim sem se takoj spoprijateljil.” Treninge ima enkrat dnevno, vselej ob 10. uri, urnike aktivnosti dobi že za tri mesece vnaprej. “Ko sem podpisal pogodbo, so mi prišli trije iz državne uprave razložiti vse v zvezi z zaposlitvijo, dokumenti, pokojnino. Vse je podrobno urejeno,” pravi Komel.

Randers je takoj za FC Kopenhagnom drugi najbolj urejen klub na Danskem. A je kljub temu le v drugi ligi, saj je v zadnji tekmi lanske sezone nesrečno izpadel iz elite. Trenutno je drugi, cilj je vrnitev med najboljše. Podpira ga 10 do 12 lokalnih podjetij, ki s tem pridobijo posle. Igralec, ki je igral za vse selekcije goriške nogometne šole, razlike med posameznim prvenstvi ocenjuje: “Danska druga liga je kakovostno slabša od belgijske, obe sta za odtenek zahtevnejši od slovenske prve lige. Tu taktika ni v ospredju, je pa več naboja in agresivnosti v igri,” zaključuje Komel, ki ima pogodbo s klubom sklenjeno do konca sezone z možnostjo podaljšanja. O tem se bo odločal poleti, veliko pa je odvisno od statusa v moštvu. Na Dansko se vrača sredi januarja.

PETER MARAŽ