V jamo k praljudem

BAZOVICA > Desno od bazoviške fojbe pelje poljska pot, ki je sicer mestoma slabo označena, a nas vseeno pravilno usmerja do Črne jame oziroma Grotte nere. Ob poti so smerokazi in didaktične table, ki razlagajo zasnovo tamkajšnjega gozda Bazzoni ter ostale naravne značilnosti pokrajine. Po zmerni, skoraj polurni hoji po gozdu, med jesenskim rujem in travniki, prispemo do vhoda v območje jame, ki je urejeno z učnimi in sprehajalnimi potmi, postanki s klopcami, didaktičnimi tablami z opisom raznih kraških pojavov, kot je, denimo, tamkajšnji kraški kal, opisom rastlinstva in še kaj.

Sicer pa so jamarji na območju Črne jame (to ime je dobila zato, ker so po drugi vojni v njej razstrelili ostanke orožja, kar je sprožilo črni dim, ki je obarval jamske stene) ustanovili arheološki park - muzej z namenom, da bi ustvarili popoln prikaz prazgodovinskega življenja in kulture. Snovalci so del jame, v kateri je raziskovalec Ludwig Karl Moser v začetku 19. stoletja odkril ostanke praljudi, predvsem puščice, preuredili v njeno prvotno stanje, ko so v njej še živeli ljudje. Po Moserju so ostanke praljudi odkrili še drugi raziskovalci, vendar pa jih je eksplozija razstreliva po drugi vojni povsem uničila. Legenda pravi, da so v jami nekoč živeli gobavci, hrano naj bi jim s površja spuščali po naravnem dimniku.

“Črna jama je predvsem didaktični prostor, v katerem proučujemo prazgodovino. Je prostor, ki vplete vse obiskovalčeve čute in ga popelje v temno, mrzlo in vlažno podzemno okolje. Razsvetljava je taka, da obiskovalca prisili se zaustaviti pri posamezni arheološki rekonstrukciji ter se predati pripovedovanju vodnika, ki ga 'popelje' iz ene zgodovinske dobe v drugo,” pojasnjujejo speleologi.

Jamo si je mogoče ogledati vsako prvo nedeljo v mesecu med 10. in 16. uro, v zimskih mesecih (od decembra do marca) pa do 15. ure. Za oglede ob ostalih dnevih se je treba prek telefonske številke 0039/333- 838-9164 ali po elektronski pošti info@gssg.it prijaviti vsaj 48 ur prej. LKF