V koprskem dresu bosta vsaj še v Evropi
Koprski nogometni klub že nekaj časa svoje upe polaga v dvojec s Škofij - starejšega Mateja Palčiča in mlajšega Domna Črnigoja. In prav na Škofijah, ob dvorani Burja, kjer sta se kot otroka podila za žogo, smo se pred odhodom na zadnje gostovanje sezone, v Maribor, tudi dogovorili za pogovor.
ŠKOFIJE > Ko smo se odpravili na že precej dotrajano nogometno asfaltirano igrišče nad dvorano Burja (tu in tam v šopih raste trava), kjer sta v otroških letih precej časa preživljala koprska prodajna aduta, se je tam igrala mladež, a sta njihova sovaščana hitro plenila pozornost. In kaj hitro se je okoli njiju zgrnila gruča otrok. “Ej, Domen prihaja! Glej ga, Črnigoj je tu. Tam je tudi Palčič,” so bili sprva malce osupli malčki, ki so bili navdušeni, da so doživeli nepričakovan obisk Domna Črnigoja in Mateja Palčiča ter se z njima tudi malce žogali. Še bolj so bili veseli otroci na vadbi nogometa v dvorani, ki so lahko dali roko obema mladima nogometnima biseroma in se jima pohvalili s svojimi igrami.
Nogometna brata s Škofij sta očitno najboljša reklama, kako malčke navdušiti za nogomet. Domen izhaja iz športne družine: mama Alenka Letig je bila ena najboljših primorskih rokometašic, oče Ludvik je bil dober nogometaš, pozneje pa trener rokometašic Burje. Matejev oče Miro je bil predsednik kluba. Oba sta na tekmah pobirala žoge in se med med polčasi kratkočasila z igranjem nogometa. V mlajših nogometnih selekcijah so se njune poti ločile in se združile v članski ekipi Kopra.
> Kako bi vidva potegnila črto nad sezono?
Palčič: “Po izpadu iz Evrope nam jeseni ni šlo nič od nog, tudi zamenjava trenerja se nam ni obrestovala. Izgubljali smo tekmo za tekmo, na srečo smo se na koncu rešili skozi pokal. V prvenstvu se je poznalo, da smo razmišljali le o finalni tekmi. Zdaj lahko rečemo, da je sezona uspešna.”
Črnigoj: “Sezona res ni primerljiva z lansko: če gledamo ligaški del, je katastrofalna, vendar je osvojeni pokal popravil vse. Lani smo bili drugi v DP, nismo osvojili nobene lovorike, pa so bili vsi veseli. Letos smo osmi v DP in osvojili pokal. Torej je boljše biti osmi, a imeti lovoriko (smeh).”
> V finalu pokala ste igrali ste pod injekcijo. Boste uspeli sanirati poškodbo do nove sezone?
Palčič: “Vsaj jaz imam - tako je naneslo - 20 dni premora in do začetka priprav bo vse v redu.”
> Med sezono je bilo veliko pretresov ki vplivajo na vsakega posameznika.
Črnigoj: “Spremembe, kot je menjava trenerja, odhodi in prihodi igralcev, zagotovo vplivajo na počutje. Sam sem imel vzpone in padce, mislim pa, da je bil drugi del sezone veliko boljši od prvega. Sem zelo zadovoljen.”
> Posebej z igro v finalu pokala?
“To pa zagotovo.”
> Lani ste imeli izjemen drugi del sezone, prispevali dva evrogola, odločili mladinski pokal. Se je letos vaše napredovanje zavrlo ali ne?
“Hm, tako bom rekel. V prvem delu sezone (tako kot lani) nisem bil pravi. Lani je name vplivalo tudi dogajanje okoli prestopa v Udinese, ki je na koncu padel v vodo. Letos so se tudi pojavile špekulacije, da bom odšel, pa se potem spet ni nič zgodilo. Na koncu se s tem sprijazniš, z glavo moraš biti pri stvari, in dati sto odstotkov na treningih in na tekmah. V drugem delu sezone je bilo boljše. V treh letih sem precej napredoval v slovenski ligi in mislim, da je čas, da počasi zapustim Slovenijo.”
> Predsednik Ante Guberac omenja malo poznejši odhod, torej po koncu koprske izkušnje v evropski ligi. Kako je s tem?
“S predsednikom sva se že usedla na pogovor. Rekel je, da če pride ustrezna ponudba in če bo cena primerna, ne bo delal nobenih težav. Res pa je, da smo uvrščeni v evropski pokal in je tam veliko večja vidnost nogometašev in priložnost za dvig cene. Torej, če ne bo ustrezne ponudbe, bom v Kopru počakal do avgusta.”
> S pritiski menedžerjev, govoricami, se je najbrž težko soočati?
Palčič: “Kar se mene tiče, s tem nimam nobenih težav. Seveda me zanima, kaj se dogaja na tem področju, ampak se bolj osredotočam na zdravje, ki mi zadnja leta dela največ preglavic. Morda prava ponudba pride kmalu.”
> Pa so ponudbe zdaj na mizi?
“Naj bi bile. Tako pravijo.”
> Bom oba direktno vprašal: je opcija tudi odhod v Maribor?
Palčič: “Ja, to zagotovo drži.”
Črnigoj: “Ja, tudi zame drži. Moram pa reči, da je zame prva opcija tujina, če pa se ne bi izšla, potem se bomo usedli s predsednikom. Maribora pa ne bi izključil.”
> Matej, vi ste zamenjali veliko igralnih mest v karieri. Kaj še niste bili? Morda vratar?
Palčič: “Ja, res, edino vratar nisem bil. Čeprav sem bil v resnici tudi že vratar, ampak med polčasom, ko sem branil strele rezervistov (smeh).”
> Kakšen pa je bil vaš razvoj selitve po igralnih mestih?
“Nogometno pot sem začel v napadu. Od U-14 do mladincev sem bil štirikrat med tremi najboljšimi strelci lige. Potem se je ponudila priložnost v reprezentanci. Borut Jarc me je vprašal, če bi igral na desnem boku. Rekel sem: zakaj pa ne. In takrat sem igral dobro in tako je ostalo. Pozneje, pri trenerju Bračunu, naenkrat ni bilo desnega bočnega in sem moral (novembra 2011, op. a) čez noč v prvo člansko postavo in to prav na tekmo v Maribor. Od takrat igram na tem mestu.”
> Vam igranje na desnem boku najbolj ustreza?
“Ne povsem. Ustreza mi bolj zato, ker sem se tega mesta najbolj privadil. Še posebej v sistemu, ki ga igramo v Kopru, torej 3-5-2, lahko igram tako v obrambi kot v zvezni vrsti in kombiniram oboje.”
> Domen, so tudi vas selili po igralnih mestih?
Črnigoj: “Vedno sem igral v napadalnejših vlogah: ali na sredini, ali pa na krilu. V sezoni pri kadetih sem z boka dosegel 17 zadetkov, zato mi to mesto zelo leži, ker imam veliko prostosti v igri. Sploh v koprskem sistemu, ko si sam na boku in imaš veliko prostora.”
> Vas kaj moti primerjava z Garethom Baleom?
“Ne, sploh ne. Všeč mi je, da me primerjajo s takim superzvezdnikom. Na videz sva si podobna, igrava na podobnem igralnem položaju, glede hitrosti sva tudi nekje blizu. Razlika je v tem, da je on levičar, jaz pa desničar.”
> Oba imata številne družinske navijače. Kako jih sprejemata?
Palčič: “Meni zelo veliko pomeni, da se nekdo zanima zame, da me spremlja kaj počnem. Vesel sem, da po tekmi dobim sms od tatija, sestre ali drugih, da mi napišejo, če sem igral dobro ali slabo. Lep občutek je, da te nekdo spremlja skozi nogometno pot. So pa kritični.”
Črnigoj: “Jaz imam doma veliko podporo. Oče je največji navijač in hkrati tudi največji kritik. Njegove kritike jemljem pozitivno in skušam odpraviti napake. Brez njega ne bi bil, kjer sem.”
> Vendar izhajate iz športne družine.
“To je zagotovo pomagalo pri dosedanjem vzponu in uspehu. Športni geni so neke vrste res darilo, ampak če si len in ne delaš, so nepomembni. Od desetega leta naprej sem z očetom individualno treniral skoraj vsak dan, v dobrem in slabem vremenu.”
> Ob Mihi Blažiču ste bili najmlajši kapetan v zgodovini Kopra. In to v zahtevnem obdobju. Je bila tudi naloga tako zahtevna?
“Funkcije sem bil zelo vesel in počaščen. Tako so se odločili, ker sem edini igralec, ki je v koprskem dresu igral od U-6 do članske ekipe. Klubu sem zelo hvaležen.”
Matej Palčič bo čez slab mesec star 22 let. V mlajših selekcijah je igral pri Jadranu v Dekanih, h Kopru je prestopil, ko je začel igrati za selekcijo U-14. Do takrat je namreč treniral tako nogomet kot košarko, potem pa je moral izbirati med obema panogama. Na prvi zadetek v članskem moštvu, v katerem je debitiral že konce sezone 2010/11, je čakal kar 45 tekem.
> Kako bi ocenila vlogo Rodolfa Vanolija pri vajinem razvoju? Preden je odšel, je bilo precej kritik, da se je z defenzivno igro težko razviti. Zdaj je postregel z bolj odprto igro ...
Palčič: “Mislim, da ima vedno enak pristop. Je res, da smo lani igrali nekoliko bolj defenzivni nogomet, ampak igralo se je na rezultat. Ko je Vanoli prišel, je začel graditi povsem nov sistem. Na njegov koncept, kot lahko vidite, smo se v obrambnih nalogah zelo dobro privadili, nihče nas ne more 'rešetati.' Zdaj veliko delamo tudi na napadalnem delu in lahko pričakujemo le napredek.”
> Kaj ste pomislili, ko ste izvedeli, da se vrača?
Palčič: “Sprva sem bil presenečen. Meni je odleglo, ker takrat nismo potrebovali nekoga z novim sistemom in velikimi spremembami. Ker smo poznali Vanolijev sistem dela, nam je bilo v kratkem času veliko lažje dvigniti formo za najpomembnejše tekme. Z drugim bi težko kaj naredili v kratkem času.”
> Kdaj je slačilnica znova oživela?
Črnigoj: “Zagotovo z Vanolijevo vrnitvijo. Za nas mlade ni samo trener, ampak kot neke vrste oče. Če imamo težave, se lahko z njim pogovorimo. On vedno prevzame odgovornost in zaščiti igralce, kar se prej ni dogajalo. Malce sem sumil, da se bo vrnil. V dveh sezonah je bil s Koprom enkrat drugi, v drugem krogu Evrope in pokalni prvak. Kot trener verjetno boljše sezone kot še ni imel v Kopru. Igralci mu njegovo poštenost vračamo z igro in lovoriko.”
19- letni Domen Črnigoj igra za FC Koper že od šestega leta starosti, v klubu je dal skozi vse selekcije - preskočil je le mladinsko, saj je bil hitro priključen članski ekipi. K mladincem se je vrnil le za pokalni finale proti Mariboru maja lani, ki ga je odločil z mojstrskim zadetkom. Član članskega moštva je postal že pri 16 letih.
> Katera evropska liga vam je najbližje?
“Ko sem bil mlajši, sem se navduševal nad italijansko. Malo zaradi jezika, bližine in dobrega medsebojnega poznavanja. Zdaj pa bi me bolj mikala kakšna Nemčija ali Švica.”
Palčič: “Najbolj všeč mi italijanska liga, kjer gojijo taktičen nogomet. Angleška zame preveč bazira na moči.”
> Kdo je vaš vzornik ali najboljši igralce trenutno?
Črnigoj: “Najbolj všeč mi je Cristiano Ronaldo. Na svetu je ob bok njemu še Messi, drugi so vsi nižje. Oba sta lahko vzor kot športnika in osebnosti. Najboljši igralec vseh časov je 'stari' Ronaldo (smeh). Navijam za Juventus, tako kot Palčo. V tem sva složna (smeh).”
Palčič: “Moj vzornik je Leo Messi, ki je nedvomno dokazal, da je najboljši na svetu. C. Ronaldo mu je res blizu, oba izstopata, ampak zame je Messi daleč pred vsemi. Moj vzornik iz otroških časov je bil Alex Del Piero in od takrat navijam za Juve.”
ROK MAVER
