V Ložah so se zbrali tekači iz vseh koncev Slovenije
Na devetkilometrski ravninski progi pri Ložah na Vipavskem se je stotnija tekačev v prej poletni kot jesenski opravi merila na tradicionalnem Jesenskem teku.
LOŽE> Na Jesenskem teku v Ložah, ki ga je na praznični ponedeljek pripravilo Tekaško društvo Burja iz Vipave, sta se v prelepem vremenu na startu zbrala 102 tekača. Primorcev ni bilo ravno veliko, očitno so si minule dni vzeli prosto in si privoščili izlete drugam, tako kot so si izlet na Vipavsko privoščili prebivalci drugih slovenskih pokrajin. Za to, da se je za tek razvedelo, se je potrudil predsednik Burje Darko Hrovatin, ki je na dan Ljubljanskega maratona prestolnico prelepil s plakati. Lani je v Ljubljani razdelil 600 letakov, plakati pa so se navsezadnje, v povezavi z lepim vremenom, izkazali za učinkovitejšo promocijo; brez te danes, ko se vsak vikend teki kar tepejo med seboj, ni uspeha. Število tekačev tudi v Sloveniji res raste, toda teki se množijo še hitreje.
Najhitrejši, moški: 1. Denis Guzelj (Kranj, 32:23), 2. Jošt Lapajne (Razpotje, 32:51), 3. Aljaž Zaletelj (Marathon NM, 32:57); ženske: 1. Kristina Bele (AK Pivka, 38:11), 2. Neja Kršinar (Medvode, 39:40), 3. Veronika Krečič (ŠD Nanos, 43:47).
“Vreme je bilo odločilno,” je ocenil Hrovatin. Bo kar držalo, kajti na prejšnjih tekih v Ložah so tekači pogosteje tekli po dežju kot v soncu, enkrat pa je tek zaradi poplavljene proge celo odpadel. Predlani so se organizatorji spraševali, ali ima vse skupaj še sploh kakšen smisel, ko so na startu našteli le 35 tekačev. A so lani spet stopili skupaj in tek ponovno pripravili, na njem pa našteli 79 tekačev. Letošnja 102 sta jim dala korajžo, razmišljanje o tem, da bi tek dokončno črtali iz klubskega delovnega načrta, ni več aktualno.
Napisano velja za odrasle tekače, pri mladini pa zadeve stojijo nekoliko drugače. Letos prvič teka za mlade niso pripravili. Prejšnja leta so ga v okviru primorskega tekaškega pokala (PPT), zdaj pa ugotavljajo, da veljavni sistem PPT mladih ne spodbuja k razporejanju udeležb skozi vse leto. “Mladi so kriterije za udeležbo že izpolnili na predhodnih tekih in zadnji so tako slabše obiskani. Morda bi bilo bolje, da bi pogoje o udeležbi določali posebej za pomlad in jesen. Tako je za organizatorje preveč stroškov, tekmovalcev pa je premalo,” meni predsednik Burje.
V kombinaciji tekačev iz drugih koncev Slovenije in kar številnih Vipavcev so stopničke v Ložah osvajali novi obrazi. To pa ne drži za žensko absolutno konkurenco, v kateri nova primorska prvakinja, Pivčanka Kristina Bele, ni pustila, da ji kdo pomeša štrene. Sledila ji je Neja Kršinar iz Sv. Katarine nad Medvodami, druga na letošnjem sežanskem Teku na Tabor, kjer je v finišu prehitela Kristino. Pivčanka ji je v Ložah vrnila z obrestmi, zmagala je s poldrugo minuto prednosti. A po pokal ni prišla, odhitela je na delo, pa tudi tretjeuvrščene Veronike Krečič iz Podnanosa ni bilo na stopničke.
Lani je v Ložah tekla ameriška družina, letos pa je za mednarodno zasedbo poskrbel Anglež Dennis Wraight, upokojenec, ki z ženo živi v Beli krajini. V Vipavi je pred časom že tekel in očitno so mu ti kraji ostali v dobrem spominu, tako da je letos s seboj pripeljal še mlado Alenko Benc, Hrvatico iz Gorskega Kotarja, ki pogosto prihaja k babici, sosedi Wraightovih, v Belčji Vrh. Alenka zelo dobro govori slovensko, nobenih težav s sporazumevanju v slovenščini pa nima niti Dennis, odličen tekač, lani zmagovalec slovenskega pokala v svoji starostni kategoriji. “Teči sem začela lani, pred dnevi pa sem osvojila svojo prvo zlato medaljo na enem od štajerskih tekov. Treniram štirikrat tedensko in moram priznati, da mi kar gre. Za ta tek sem izvedela od naših sosedov, Angležev iz Belčjega Vrha (Dennis je tudi moj trener). Živim malo v Gorskem Kotarju, malo v Belčjem Vrhu v Beli krajini. Morda pridem še na kakšen primorski tek,” je povedala dolgolasa Hrvatica.
Teka pred domačim pragom ni zamudil Ervin Furlan iz Podnanosa, letnik 1974, tako kot njegov brat Bojan, letnik 1962 (Bojan, ki teče tri leta, je ravno v ponedeljek praznoval rojstni dan). Ervin teče šele od junija, prej je balinal. Kot “mulc” je sicer tekel, toda lotila se ga je astma, in šele ko je po 13 letih popustila, se je lahko spet podal na tekaške proge. Tudi zato, ker hčerka Sara teče. “Kako jo bom spodbujal, če sam ne bom tekel?” je Ervin izpeljal logični zaključek. Sara je letos v mladinskih tekih osvojila tretje mesto med deklicami letnika 2003, prav za konec sezone je v Cerknem zmagala.
Brata Furlan potrjujeta znano dejstvo, da je Podnanos tekaška vas. “Zadnje čase je, kot vidim, pri nas vedno več tekačev. V vasi poleg ŠD Nanos delujejo še balinarji, planinci in gasilci. Gotovo se dobi kakšen, ki ni nikjer od naštetega, ampak prav veliko takih pa ni,” je še povedal Ervin. In da ne pozabimo na pomemben podatek, navsezadnje je bil Jesenski tek tekmovanje: Ervin je ob svoji vrnitvi na tekmovalne teke s časom 41 minut daleč presegel cilj, ki si ga je sam zastavil (devet kilometrov preteči v 45 minutah), v zadnjih metrih pa je dohitel brata in ga celo prehitel za drobno, a dragoceno sekundo. Odlično izhodišče za njun naslednji družinski tekaški dvoboj, ko bo Bojan poskusil dokazati, da leta niso odločilna!
Jesenski tek je označila visoka udeležba žensk (četrtina), kar osem tekačev pa je napolnilo najstarejšo kategorijo. Istran Fabio Ivančič, starosta teka (letnik 1933), je na cilju le za dobro minuto presegal eno uro.
TD Burja bo svoj poker tekaških prireditev sklenila 11. decembra v Gaberjah na Ajdovskem, ko bo pripravila prvi članski gorski tek za naslednjo sezono in zaključek gorskotekaške sezone na Primorskem.
VENČESLAV JAPELJ
