V morje ne bosta skakali

PORTOROŽ > Ker jadranje tudi iz objektivnih razlogov ne sodi med medijsko bolj izpostavljene športe, se tako Slovenci kakor tudi njihovi tekmeci še posebej nabrusijo za olimpijske igre, kjer imajo odličja največji odmev. Tudi ženska portoroška posadka že dobro leto pogleduje proti Riu de Janeiru. Flokistka Veronika Macarol (za nepoučene, to so tisti fantje ali dekleta, ki z boka jadrnice visijo nad morjem) pojasnjuje, kaj pomeni bronasta medalja s španskega otoka Mallorca: “Ker sva na svetovnem prvenstvu nastopili malce slabše, je ta rezultat še toliko pomembnejši. Nisva najboljše pričeli, preboj pa nama je uspel predzadnji dan, ko sva nanizali enajsto, prvo in drugo mesto, nakar sva v finalnem plovu zgolj varovali osem točk prednosti na tretjem mestu med Evropejkami. Regata je bila namreč odprtega tipa, zato so lahko nastopali tudi predstavniki ostalih celin. Vsekakor sva dobili potrditev dobrega dela, kajti v nekaterih državah so še potekale interne kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah, zato je konkurenca večinoma jadrala na nož.” Seveda je vprašanje o pričakovanjih pred Brazilijo logična posledica: “Hja, na olimpijski regati bo v igri za medalje gotovo vsaj deset posadk. Razmere v zalivu pred Riom de Janeirom bodo zelo spremenljive, zato bo potrebno tudi razmišljati in jadrati prebrisano. Pripravljenih je nekaj različnih regatnih polj, tako naj bi dva dni jadrali na odprtem oceanu, tri dni pa v zaprtem zalivu.”