V ogenj proti sosedom

LJUBLJANA > Aleksu Vlahu in Daniju Zuganu se je po četrtkovem obračunu v Stožicah kar smejalo. Koprska reprezentančna novinca sta takoj po tem, ko sta srbska sodnika razveljavila zadnji hrvaški gol in se je na semaforju prikazal neodločen izid, stekla pod tribuno, kjer so ju pozdravili najbližji, prijatelji in znanci. Sledilo je seveda spominsko fotografiranje. Takšen dogodek velja vendarle ovekovečiti. Še posebej zato, ker sta oba izkusila, kako je biti del reprezentance na pravi tekmi. “Prijateljski” obračun z južnimi sosedi gotovo sodi v to kategorijo. Nenazadnje selektor Veselin Vujović najbolje ve, kako se tem rečem streže. Vendarle je bolje, da ognjeni krst prestaneta na domačem igrišču pred svojimi navijači kot nocoj na povratnem dvoboju ob 20.15 v zagrebški Areni, kjer bodo okoliščine šle bolj na roko gostiteljem.

“V drugem polčasu je bilo težko vreči tudi pogled čez visok hrvaški zid, kaj šele ga prebiti. Vendarle gre za drugačno raven, kot je tista, s katero se srečujemo, na domači klubski sceni. Precej več je kontaktne igre, telesna moč igra pomembno vlogo, prav tako izkušnje,” je povedal 20-letni Vlah, ki je hrvaški blok napadal z levega zunanjega položaja. Tudi ob izenačujočem golu.

Danes ponovitev v Zagrebu

Na povratni tekmi s Hrvaško gre pričakovati, da bodo v ekipi rokometaši, ki niso bili v zapisniku na dvoboju v Stožicah. Izjema je seveda Jure Dolenec, ki ga prihodnji teden čaka operacija. Nastop Vida Kavtičnika velja jemati z rezervo, vratarske minute bo gotovo dobil mladi zagrebški čuvaj mreže Urh Kastelic, ognjeni krst pa bržkone čaka preostala reprezentančna novinca Jako Malusa in Grego Okleščna.

> Na kakšen način ste uspeli preigrati hrvaške orjake?

“Akcija je bila dogovorjena med zadnjo minuto odmora. Predvideno je bilo križanje z Miho Zarabcem in moj blok za strel Žige Mlakarja. Napad se je obnesel, nekoliko slabše vračanje v obrambo v sklepnih sekundah so Hrvati kaznovali z golom, ki pa se je na srečo zgodil že po izteku igralnega časa.”

> Kako je bilo na igrišču?

“Nič kaj prijateljsko. V žaru borbe je bilo tudi nekaj grobih udarcev. Podoben razvoj dogodkov gre pričakovati tudi v Zagrebu, tako na igrišču kot na tribunah. Naposled smo se prepričali, da se lahko kosamo z vsakim. Izkušnje so na strani hrvaške reprezentance, pri nas pa je bilo več mladostnega pridiha. Izid je bil naposled realen.”

> Kakšna je bila prva reprezentančna akcija s člansko vrsto?

“Posebna je. Nismo posvečali toliko pozornosti telesni pripravi, ker je klubska sezona že v polnem zamahu. Igrali smo bolj na svežino. Z reprezentančnimi kolegi sem se dobro ujel tako v slačilnici kot na igrišču. Precej jih poznam že s klubske scene, kjer nas čaka pester november.”

ALEŠ SORTA