V okviru olimpijskega dneva sta Uroš Kodelja in Anja Apollonio obiskala “svoji” osnovni šoli
Včeraj so krovne športne organizacije po vsem svetu in tudi pri nas s prireditvami in obiski vrhunskih športnikov obeležile mednarodni Olimpijski dan, ko nacionalni olimpijski komiteji širijo med mladimi univerzalne vrednote olimpijskega gibanja, odličnost, spoštovanje in prijateljstvo. Na Primorskem sta osnovnošolce obiskala olimpijca - v Novi Gorici Uroš Kodelja, v Ankaranu pa Anja Apollonio.
Hladne vode navajeni Uroš Kodelja se je na teku z učenci pošteno spotil.
Foto: Igor MušičVčeraj je minilo natanko 132 let, odkar je bil ustanovljen mednarodni olimpijski komite, ki je dve leti za tem, leta 1896, izpeljal prve olimpijske igre moderne dobe v Atenah. Prav na to prizorišče so se športniki pod olimpijsko zastavo spet vrnili leta 2004. Med njimi je bil tudi kajakaš - slalomist Uroš Kodelja, ki je - tako kot še 16 vrhunskih slovenskih športnikov - včeraj obiskal šolo, v katero je vstopil v prvi razred. To je bila Osnovna šola Frana Erjavca v Novi Gorici, tedaj novogradnja, v katero je Uroš vstopil kot član prve generacije.
Njegov obisk na šoli so včeraj organizirali Regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije (vodi jo olimpijka iz Sydneya 2000 Meta Mačus), mestna občina in športna zveza Nova Gorica. Uroš - sicer deseti na olimpijskih igrah, danes pa trener Kajak kluba Soške elektrarne in pomočnik selektorja mladinske državne reprezentance, ki jutri odhaja na svetovno prvenstvo v slalomu na Poljsko, je najprej z otroki opravil netekmovalni olimpijski tek po okolici šole, kar je bil sicer tudi del programa med obiski ostalih olimpijcev. Vsak otrok je prejel spominsko medaljo.
Na Primorskem je bila v ta program vključena še olimpijka, prav tako kajakašica, a na mirnih vodah, Anja Apollonio, ki je obiskala svojo osnovno šolo v Ankaranu. Apollonio, z dekliškim priimkom Osterman, je bila udeleženka olimpijskih iger v Tokiu v dvojcu K-2. V sproščenem vzdušju se je pogovorila s šolarji in jim predstavila svojo športno pot. Podarila jim je tudi svoj dres, od šolarjev pa je dobila brisačo.
V Novi Gorici je nato - po teku v tropskih razmerah, sledil pogovor z gostom v prireditveni dvorani osnovne šole, ki sta ga vodila ravnateljica šole (tudi sama nekdaj odlična tekačica na 400 m) Lara Brun in radijski športni novinar Marko Lazar.
“Na srečo je veslanje na divjih vodah poletni šport na vodi. Zato sem se poleti lahko vedno ohladil, poleg tega pa zaradi poletne narave športa v šoli nisem veliko manjkal, “ je uvodoma povedal po teku močno prepoteni Uroš Kodelja, ki je moral otrokom podpisati tudi nekaj sto spominskih medalj
Za učence je bilo zanimivo, kako je lahko Uroš, danes diplomant fakultete za šport, maser in osteopat, uspešno združeval šport in izobraževanje. Njegova izkušnja je takšna: “Pri meni je šlo to od prvega razreda naprej vzporedno. Ker sta bila oče in brat kajakaša, sem tudi jaz sedel v kajak že pred šolo. V prvem razredu sem treniral, v drugem pa že nastopal na državnih tekmah in ker športa nisem menjal, je vse nekako šlo naravno vzporedno. Moja izkušnja - tudi sedaj, ko sem že 18 let trener - je takšna, da so dobri športniki tudi solidni učenci. Obe dejavnosti povezuje delavnost in navajenost, da daš vse od sebe. Fantje so običajno prva leta pri učenju malo počasnejši od deklet, a na koncu so po nekaj letih rezultati v šoli in v športu podobni in uspešni.”
Seveda vprašanja o spominih na Atene 2004 niso manjkala - s šaljivimi vred: zakaj je skozi cilj olimpijskega slaloma zapeljal vzvratno in zakaj je imel startno številko deset, ki mu je prinesla deseto mesto, ne pa od ena do tri, ki bi bile morda bolj srečne. Uroš je nekatere spomine strnil takole: “Ker se je meni na olimpijske igre uspelo prebiti proti koncu kariere, sem vedel, da druge priložnosti ne bo. Ob takšnem pritisku se dogajajo tudi napake. Iz težav med vratci sem se pred ciljem rešil tako, da sem bil obrnjen vzvratno in takrat je bilo nadaljevanje vzvratno za tistih nekaj metrov do cilja najhitrejša in najboljša rešitev.” •