V Pariz se bodo podali šele po Touru

MONTREUX > Kolesarske sezone na najvišji ravni sicer še ni konec. Po koronskem premoru se vrača v tekmovalni koledar dirka po Guangxiju, ki šteje za svetovno serijo. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) bo 17. oktobra, torej po koncu enotedenske preizkušnje, potegnila črto pod letošnje dosežke, pri čemer pa je velika večina kolesarskih prvokategornikov že zaključila s tekmovanji. Med njimi so tudi slovenski aduti, ki so največ prispevali k temu, da bo reprezentančne barve na cestni dirki olimpijskih iger lahko zastopala četverica.

V seštevku osmih najboljših kolesarjev je Slovenija ta čas na tretjem mestu za vodilno Belgijo in Dansko, prvih pet držav na lestvici pa bo zastopanih z maksimalnim številom nastopajočih v Parizu. Med njimi bo v vsakem primeru tudi Slovenija. Bolj zanimivo bo videti, kdo bo branil reprezentančne barve na olimpijskih igrah prihodnje leto. Cestna dirka bo v Parizu na sporedu 3. avgusta, pri čemer ni nujno, da bi lahko imel selektor Uroš Murn zgolj sladke skrbi.

107

tednov je Tadej Pogačar nepretrgoma na vrhu svetovne kolesarske lestvice

Precej bo odvisno od razvoja dogodkov na Touru, ki se po več kot stoletju prav zaradi olimpijskih igre ne bo sklenil v francoski prestolnici. Zaključek najpomembnejše (etapne) dirke na svetu bo 21. julija prihodnje leto v Nici. Če se prej ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, pa je na dlani, da bo prav Tour glavni (poletni) cilj slovenskih adutov.

Tadej Pogačar, ki je osvojil bron na cestni dirki v Tokiu leta 2021, bo tako kot tudi tretji kolesar svetovne lestvice Primož Roglič, na francoski pentlji napadal rumeno majico Jonasa Vingegaarda. Danec bo v točkovanju UCI leto sklenil na drugem mestu. Kaj lahko pa se zgodi, da mu bo pri obrambi francoskega prestola prihodnje leto pomagal tudi Jan Tratnik. Matej Mohorič bo na Touru skušal dopolniti zbirko etapnih zmag, Luka Mezgec pa bo še naprej usmerjal sprinterski vlak za nizozemskega moštvenega kolega Dylana Groenewegna.

Drugo vprašanje je, v kakšnem stanju bodo slovenski kolesarji končali tako in drugače izčrpavajoči tritedenski maraton v Franciji. Cestna dirka na olimpijskih igrah bo sicer že po običaju dolga (273 kilometrov) in že zaradi tega selektivna, čeravno proga nima posebnega višinskega prereza. Zaključek s kilometrskim vzponom na Montmartre pa bi lahko na papirju ustrezal tako Pogačarju kot Rogliču, ki je dobil olimpijski kronometer v Tokiu.

V Parizu bo 32,4 kilometra dolga vožnja na čas povsem ravninska, na svoj račun pa bodo 27. julija prihodnje leto predvidoma prišli specialisti za uro resnice. Slovenija bo na njej imela enega predstavnika.