V skupnem seštevku bi si nadeli bron
Ob tako nepričakovanem in senzacionalnem dosežku, kot je srebrno odličje z evropskega prvenstva v odbojki, se zastavlja vprašanje, če smo Slovenci res taki svetovni fenomeni, ali pa je podobno presenečenje doslej že zmogla še katera od malih nacij.
KOPER > Pogled v zgodovino svetovnih in evropskih prvenstev v najbolj priljubljenih kolektivnih športih na Slovenskem razkrije, da se je v vseh Slovenija že uvrstila vsaj na eno največje tekmovanje. V nogometu in košarki smo bili tako na svetovnih (SP) in celinskih prvenstvih (EP), rokometaši so si ob EP in SP edini priborili tudi nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000, le odbojkarji so se doslej uvrščali zgolj na celinska prvenstva. Uvrstitev odbojkarjev na svetovno prvenstvo ni avtomatična, temveč se izračunava po zapletenem sistemu obeh mednarodnih odbojkarskih zvez.
Splošno znano, je da se je naša država do nedelje ponašala z enim odličjem v ekipnih športih, srebrom z domačega EP v rokometu leta 2004, rokometaši pa so bili tudi blizu brona na SP leta 2013 v Španiji. Sveže odbojkarsko odličje ima posebno težo, ne le zato, ker je Slovenija na poti do finala morala izločiti svetovne velesile, ampak tudi zato, ker v odbojkarskem svetu njen uspeh - za razliko od rokometnega - nima primerjave. Je najmanjša in država z najmanj prebivalci, ki ji je v tem športu uspelo osvojiti odličje.
Splošno gledano pa bi v našem posebnem točkovanju zasedla tretje mesto. Na prvem jo - glede na število prebivalcev - prehiteva Islandija, ki ima zgolj 320.000 prebivalcev, leta 2010 pa je na rokometnem EP v Avstriji osvojila bronasto odličje. Za severnjaki je Katar, ki je doma na januarskem svetovnem rokometnem prvenstvu zasedel drugo mesto Kolikšno žlahtnost imajo take kolajne, upoštevaje podatek, da so večji del ekipe tvorili naturalizirani igralci, presodite sami. Bogati Katar je sicer skoraj polovico manjši od Slovenije, ima pa približno enako število prebivalcev.
V košarki slovensko vlogo zasedata Litva in Latvija, nam povsem primerljivi baltski državi. Če je našim košarkarjem na EP na Poljskem pred šestimi leti uspelo seči do četrtega mesta, so Litovci tako kot pred drugo svetovno vojno po znova pridobljeni neodvisnosti zbiralci kolajn - zadnja je še sveža, srebro z nedavnega EP v Franciji. Skupno imajo kar tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Latvijski zlata in srebrna izvirata iz let 1935 in 1939. Na SP je bil s četrtim mestom blizu odličja Portoriko (ima 3,5 milijona prebivalcev) leta 1990.
V nogometu, najbolj razširjenim ekipnim športom v svetu, zavoljo izjemne konkurence podobnim palčkom ni dano priti do boja za medalje. Nam najbližje bi bil sedemkrat večji dvakratni svetovni prvak (1930, 1950) Urugvaj, ki ima tudi približno za polovico več prebivalcev od Slovenije.
ROK MAVER
