V treh letih od finala ŠKL do članske reprezentance

ROGAŠKA SLATINA > Na uvodni tekmi Pokala Adecco je na parket stopil 23-letni Mitja Nikolić, proti Gruziji je ognjeni krst v dresu članske reprezentance doživel 19-letni Aleksej, na zadnjem dvoboju turnirja proti Ukrajini sta bila med izbrano dvanajsterico oba in nekaj minut celo skupaj igrala na parketu.

“V mlajših letih nisva sanjarila o tem, da bi nekega dne skupaj zaigrala v reprezentanca, vendar sva na veliko veselje doživela ta trenutek,” je po zmagi proti Ukrajini povedal Mitja, ki je imel na tekmah v Rogaški Slatini še dodaten motiv, saj je v minuli sezoni nosil dres Rogaške Crystal. “To je res, nisem pa čutil nobenega dodatnega pritiska. Skušal sem odigrati po svojih najboljših močeh in izpolniti vse selektorjeve naloge. Menim, da mi je to kar dobro uspelo. Seveda si vsak športnik želi zaigrati na velikem tekmovanju v reprezentančnem dresu. Vsak trenutek v reprezentančnem dresu skušam izkoristiti po najboljših močeh in se čim več naučiti. V tem trenutku sploh ne razmišljam o tem kje bom igral v naslednji sezoni, saj sem popolnoma osredotočen na reprezentanco,” je pojasnil 200 centimetrov visok krilni košarkar Mitja Nikolić, ki se je zelo razveselil bratovega vpoklica v člansko selekcijo: “Seveda sem bil vesel, ko sem izvedel, da se bo Aleksej priključil pripravam članske reprezentance. Sam imam izkušnje iz B reprezentance, zato sem mu ob prihodu v pripravljalno bazo podrobno opisal vse zahteve, čeprav pri prilagajanju ni imel večjih težav. Oba sva profesionalca in se zavedava, da se morava tako tudi obnašati.”

Mladi organizator igre Aleksej si je selektorjev vpoklic prislužil z dobrimi igrami v dresu sarajevskega Sparsa, ki jih je še nadgradil na evropskem prvenstvu do 20 let, skupaj z Mitjo pa bo v naslednjih dneh nastopil tudi na turneji na Kitajskem. “V preteklem mesecu sem predvsem razmišljal o evropskem prvenstvu v Grčiji. Vsekakor je to lepa izkušnja zame, iz katere moram potegniti čim več. Vsak dan treniram z vrhunskimi igralci in to je zagotovo pozitivna stvar za moj nadaljnji razvoj, za nameček pa sva skupaj v reprezentanci z bratom, kar vsemu skupaj daje še dodaten plus.” Kdaj sta brata nazadnje nosila isti dres? “Če se dobro spomnim, sva nazadnje nastopila skupaj na finalu ŠKL v Celju leta 2011, zdaj pa se nama je malce nepričakovano ponudila priložnost kar v dresu z državnim grbom,” pravi Aleksej.

Pogumne predstave bi znale postojnskemu branilcu omogočiti preskok v kakšen močnejši klub, vendar si s tem trenutno ne beli glave: “Imam veljavno pogodbo s Sparsom, vendar je to vsekakor možno. Počakal bom na konec priprav in najverjetneje šele takrat sprejel dokončno odločitev.”

Nastope Mitje in Alekseja na pripravljalnih tekmah pozorno spremlja tudi oče David, nekdanji košarkar in trener postojnskega kluba, ki je bil med letoma 2003 in 2005 pomočnik selektorja Aleša Pipana v članski reprezentanci. “Že nekaj let se ne ukvarjam s trenerskim poslom, zato kakšnih strokovnih ocen ne morem dati, sem pa vsekakor zelo vesel, da sta fanta dobila priložnost v izbrani vrsti. Vsak dan trenirata z vrhunskimi košarkarji in to je določena naložba za prihodnost. Kot oče ju seveda popolnoma podpiram, obenem pa sem ponosen, da skupaj z Maticem Rebcem predstavljata postojnsko košarko v članski reprezentanci,” je povedal David Nikolić.

Štiri bratske naveze:

> 1. Goran in Zoran Dragić,

> 2. Domen in Erazem Lorbek,

> 3. Edo in Dino Murić,

> 4. Aleksej in Mitja Nikolić.

SIMON MALJEVAC