V zdomstvu bo nadaljevala

KOPER > Z belgijskim klubom Dauphine Charleroi je osvojila tretje mesto v državnem prvenstvu, s čimer je s soigralkami izpolnila tekmovalni cilj. Še bolj pa je zadovoljna s svojo igro, vlogo v ekipi in delovanjem kluba. “Za prvo sezono v tujini je bilo več kot odlično. Ko potegneš črto, bi lahko vedno bilo še boljše, vendar sem z vsem skupaj zelo zadovoljna,” pogovor začne Sara Valenčič. Najbolje ji je šlo od rok takrat, ko je bilo najbolj pomembno - v končnici. “Zame je bilo najbolj pomembno, da sem konstantno igrala in to na visoki ravni. V končnici pa sem bila glavna igralka ekipe, saj sem dosegala povprečno po 20 točk na tekmo.”

Belgijska liga je sicer specifična, saj je v njej šest enakovrednih ekip, ki lahko premagajo druga drugo. Po kakovosti je boljša od slovenske, a se na primer ne more primerjati z italijansko ali poljsko odbojkarsko ligo. Obisk gledalcev je soliden, saj je domače dvoboje Charleroija spremljalo po 500 gledalcev, na tekmi sezone s češko ekipo, ko je šlo za uvrstitev v osmino finala pokala challenge, pa jih je bilo čez 2000.

Belgijci veliko delajo z mladimi odbojkaricami, tako da so tujke redke. Prav klub Sare Valenčič Dauphine Charleroi je edini, ki ne vlaga v podmladek, zato so v njem odbojkarice z vseh vetrov: dve Španki, Čehinja, Estonka, Srbkinja in Latvijka. Ta jezikovni babilon je trenerka Jana Fedotova, Ukrajinka, ki že vrsto let živi v Belgiji, poskušala razrešiti s francoščino, kapetanka pa je za druge soigralke prevajala v angleščino.

“Hitro sem se prilagodila in vse je bilo v najlepšem redu. Ekipa me je sprejela, prav tako publika, čeprav mi na začetku ni bilo enostavno, saj sem pogrešala svoje najbližje. Privaditi sem se morala tudi na nov jezik, ljudi, okolje. Najbolj me je presenetila zaprtost tamkajšnjih ljudi, saj sem sama bolj komunikativna in odprta. Ob tem pa je še vreme v Belgiji deževno in nič kaj prijazno. Razlika med ljudmi v Sloveniji in Belgiji je res velika,” je na slabo stran svojega zdomstva opozorila Sara Valenčič.

Vseeno belgijsko izkušnjo ocenjuje pozitivno, saj se je pred sezono podala v neznano. “Ponudba je prišla septembra, povsem nepričakovano. Vse se je zgodilo v dveh dneh, a sem se odločila zagrabiti priložnost,” se spominja koprska odbojkarica, ki je bila lani ob tem času dogovorjena še za eno sezono igranja v Kopru. Po septembrskih kvalifikacijah za EP, kjer se je seznanila z menedžerjem, pa je prišla belgijska ponudba. Odločilno besedo zanjo pa je zastavil slovenski selektor Oleg Gorbačov, znanec ukrajinske trenerke v Charleroiju.

Klub, ki ji je priskrbel tudi avto in stanovanje, v katerem je živela s soigralko, jo želi zadržati tudi za novo sezono, a se sama še ni odločila: “Časa za razmislek bo dovolj. Sama se ne vidim še eno sezono v tem klubu, saj želim iti naprej, še stopničko više k svojemu zadanemu cilju. Zdaj je čas, da ves trud in delo, nove izkušnje, prenesem v reprezentanco.” Sprejemalka iz Kopra trenutno počiva po naporni sezoni, 15. maja pa začne s pripravami državne reprezentance, ki bo nastopala na sredozemskih igrah v Turčiji konec junija.

DENIS SABADIN