Vabljive planine in Rapalska meja
Pravkar poteka drugi dan Podbrdo trail runing festivala. Zmagovalec gorskega tekaškega maratona je član Nanosa Simon Strnad, končani so otroški teki, od 19. ure pa organizator, domače Turistično društvo, vabi obiskovalce v ciljno areno nad železniško postajo. Takrat se bo začelo pričakovanje najhitrejšega udeleženca stokilometrskega teka. O tekaškem in turističnem utripu smo se pogovarjali tudi z direktorjem prireditve Jožefom Dakskoblerjem.
PODBRDO > V Podbrdu se je na festivalu gorskega teka zbralo več kot 450 tekmovalcev in rekreativcev iz 12 držav. Gorski maraton na 42 kilometrov s 5600 metri višinske razlike je že končan. Progo z najnižjo točko na 360 metrih in z najvišjo tik pod Črno prstjo - na 1760 metrih nad morjem, je najhitreje pretekel član Nanosa iz Podnanosa Simon Strnad. Ciljno črto je prečkal v štirih urah, 23 minutah in 8 sekundah. Rekord proge je bil za tokratno konkurenco nedosegljiv. Slovenskega drži bronasti na SP na isti progi iz leta 2016, Novogoričan Mitja Kosovelj (3:46,33), svetovni prvak, Italijan Alessandro Rambaldini pa je takrat dosegel čas (3:44,52).
Strnad je imel resno konkurenco v Kamničanu Boštjanu Pintarju, ki je večji del tekme zaostajal za manj kot minuto, nato pa je omagal in ga je prehitel še someščan, na koncu srebrni Matic Čačulovič (4:34,19). Pintar je za bron dosegel čas 4:35,09.
Po popravku ženskih absolutnih rezultatov na 42-kilometrskem teku je zmagala Ptujčanka Nastja Trstenjak , ki je za progo porabila 5 ur 20 minut in 25 sekund. Drugo mesto je osvojila članica Nanosa iz Podnanosa Mihaela Tušar (5:25,30, tretji pa Katarina Ferlin (Rajd Ljubljana) 5:30,55.
Po gorskem maratonu so tekli še otroci in mladina. Najstarejše (U-15) je čakal gorski tek na tri kilometre. Med fanti je zmagal član KGT Papež iz Kamnika Aleš Prelovšek, ki je progo premagal v dobrih šestih minutah (6,16). Drugo mesto je zasedel Žirovec Drejc Erznožnik (6,20), tretje pa Izak Poljanšek (KGT Papež, 6,35).
Med dekleti so na zmagovalni oder stopile Loti Rotar (Medvode, 6,35), Lucija Medja (AK Radovljica, 7,13) in Zoja Levec (AK Postojna, 7,23).
Ob 19. uri se je v ciljni areni v športnem parku Na bazenu nad železniško postajo začelo čakanje na udeležence kraljevske discipline, gorskega teka na 105 kilometrov s skupno višinsko razliko 13.600 metrov. Najboljša trojica je tekla skozi vmesni čas na 99 kilometru. Škofjeločan Janez Justin mlajši je prehitel v večjem delu teka vodilnega domačina Martina Štendlerja za 13 minut.
Festival je turistična priložnost
Že od leta 2002, ko so v Podbrdu z gorskim maratonom štirih občin začeli z vsakoletnim prirejanjem junijskih gorskih tekov, je gonilna sila direktor prireditve domačin Jožef Dakskobler, sicer višji gasilski častnik druge stopnje in upokojeni donedavni poveljnik Gasilske zveze Tolmin.
Ob tem, da dirigira 500-članskemu orkestru prostovoljcev iz 31 društev iz cele Slovenije, ki skrbijo za varnost in oskrbo tekačev na štirih progah, ki se raztezajo od Hudajužne na Primorskem, do gore Ratitovec na Gorenjskem, je letos uvedel novo disciplin - državno prvenstvo gasilcev v gorskem teku na 12 kilometrov
Na sporedu bo jutri s startom ob 9.30. Sočasno bo to tudi rekreativni tek Graparski trimček za ostale odrasle udeležence. Svečan zaključek teka z vsemi ostalimi podelitvami, vključno s kraljevsko na 105 km, bo ob 12. uri v športnem parku Na Bazenu, kjer bo tako danes zvečer kot jutri poskrbljeno za okrepčilo in dobro glasbo. Jutri bosta na prizorišču tudi tolminski pihalni orkester in domači zbor Vokal Bača.
In zakaj tekmovanje gasilcev? Dakskobler pojasnjuje: “Tek je naš prispevek k pripravam na mednarodno gasilsko olimpijado, ki bo čez dve leti v Celju in pokazatelj vsestranske aktivnosti Gasilskega društva Podbrdo, ki letos praznuje že 112 let delovanja. Te dni so na delu vsi naši gasilci - večina pri organizaciji prireditve, nekateri pa bodo v nedeljo tudi tekmovali.”
Jožef Dakskober je tudi predsednik Turističnega društva Podbrdo, lokalni turistični, planinski in zgodovinski vodnik za Rapalsko mejo. Poudarja, da je ta kraj s 700 prebivalci na koncu Baške Grape (priporočljivo je potovanje do tja z edino pravo gorsko železnico v Sloveniji, ki nudi tudi prevoz koles) zanimiv tudi za tiste, ki jih spremljanje štirih tekov letošnjega festivala ne zanima:
“ V obnovljeni srednjeveški Jakovkni hiši pri Cerkvi deluje Turistično informativni center, ki je odprt ta vikend in prihodnji vikend, v juliju in avgustu pa vse dni. Tu so na voljo vse informacije o turistični ponudbi in znamenitostih našega kraja, dogovoriti se je mogoče za vodenje po kraju, okolici, planinah in po Rapalski meji. Podbrdo je bilo namreč v času fašistične Italije vas tik pred mejo. Po vrhovih nad našo vasjo je tekla meja med Italijo in Jugoslavijo, ki se je začela šele na gorenjski strani vrhov. Zapise fotografije in predmete iz tistih časov hranimo v muzeju Rapalske meje, ki se prav tako nahaja v Jakovkni hiši“
Naš sogovornik te dni, ko je napovedano dokaj lepo vreme, manj utrjenim priporoča vožnjo do Petrovega Brda in obisk razglednih vrhov s ta čas bujnim planinskim cvetjem. To sta Porezen (koča pod vrhom je odprta) in Lajnar nad Soriško planino (koča na planini je odprta). Telesno bolje pripravljenim je izziv vzpon na najvišji vrh nad Podbrdom, na skoraj 1900 metrov visoko Črno prst, kjer je koča prav tako redno oskrbovana.
Festival, na katerem v Podbrdu pričakujejo skupno več kot 3000 obiskovalcev, je znanilec turistično počasi prebujajoče se Baške Grape, ki ima veliko čudovite narave, a je vanjo kar težko, priti, pravi Dakskobler:
“Tekaški festival se je dobro prijel. Predvsem tekače na 105 kilometrski progi spremljajo družinski člani ali vsaj trije pomočniki za oskrbo in podporo. Ti ostanejo pri nas vsaj dva dni, marsikdo pa tudi štiri. Počasi se veča tudi zaenkrat še skromno število ponudnikov gostinskih in prenočitvenih zmogljivosti. Pomagamo si s kapacitetami na širšem Tolminskem. Čas festivala je obdobje, ko dolina oživi. V Podbrdu nas je še dobrih 700. V moji mladosti nas je bilo čez tisoč. Industrije ni, mladi pa odhajajo, ker je zaradi preslabih cest zelo težko zdržati dolge vožnje v dolino. Zaradi delne zapore na plazu v Hudajužni in zaradi popolne zapore na sanacijskem gradbišču na plazovitem terenu pod Soriško planino smo za avtobusne skupine skoraj nedostopni tako s tolminske kot z Gorenjske strani. Letos smo tako izgubili že tri velike napovedane skupine gostov. Želeli bi si, da bi na teh gradbiščih videli, kaj več kot tri delavce naenkrat, kot sem to sam pred kratkim videl na Soriški planini. Popravila trajajo predolgo, življenje pa od nas odteka. “
V Podbrdu se sicer trudijo urediti spominsko zgodovinsko učno pot po Rapalski meji, a dela brez denarne pomoči iz javnih razpisov ne morejo končati.
