Večni borec z mlini na veter

>Se rekreirate?

“To je eden od mojih primanjkljajev. Rekreiram se na terenu, ko kot fotograf cele dneve prenašam opremo, ko se potepam po tej naši Istri ali raziskujem sprehajalne poti. Zaradi dela se rekreiram bolj kot iz discipliniranega, vadbenega načela.”

>Zakaj pa se ne rekreirate bolj organizirano, zavestno?

“Morda je to ključni razlog, morda izgovor: razlog je preprosto pomanjkanje časa; obseg del, ki jih imam v načrtu, ne bo usahnil vsaj še nekaj let. Trikrat, štirikrat na teden grem na sprehod, načrtno, a to je premalo. Tu pa tam vzamem košarkarsko žogo in grem metat na koš.”

>Ste se kdaj ukvarjali s tekmovalnim športom?

“Z neizmernim veseljem sem igral košarko, še zdaj jo imam rad. In pingpong, ki ga s kolegi igramo še enkrat, dvakrat mesečno. Košarko sem igral za Piran, koprski Tomos, eno sezono celo za Beti iz Metlike. To so bili krasni časi.”

>Vaš najljubši športnik/športnica?

“V neizbrisnem spominu so mi košarkarji, kot sta bila Ljubodrag Simonović in Krešimir Ćosić, tista generacija. Ti ljudje so bili zame kot športniki in karakterji veliki, veliki. Danes težko najdem podobne. Če jih najdem po športnih kriterijih, jih po karakternih ne najdem - in obratno. Čeprav najdeš tudi danes take fante, ki so pri športu bolj s srcem kot z denarjem. Ne ljubim skrajno profesionalnega športa.”

>Jeste sadje in zelenjavo?

“Če se le da. Fige, nešplje, marelice, grozdje, od nekdaj imam strašno rad pomidore, motovilec pa je zame najboljša stvar, kar jih je. Med solatami sta na prvem mestu, potem pridejo radiči itd.”

>Pa meso?

“Ni tako pomembno. Sem velik ljubitelj morske hrane in pašte, ni važno kakšne, samo da je testenina.”

>Kako uživate vino?

“Nadpovprečno, vsak dan pijem suho belo vino, dva do tri deci. Polsladkih in sladkih vin ne maram, sem pristaš res dobre malvazije.”

>Vaši grehi pri prehranjevanju?

“Jih ni kaj dosti, edino to, da prvič jem za kosilo. A ne morem drugače, začnem s čajem in kavo, naslednji obrok pa je kosilo.”

>Kuhate?

“Tu pa tam se zelo rad spravim in mi je žal, da nimam več časa. Če bi ga imel, bi zagotovo to počel z izrednim veseljem. Testenine, ribe, te stvari. Rad kuham.”

>Kakšno olje uporabljate pri vas doma?

“Mama klasično, jaz pa olivno.”

>Kako slano hrano jeste?

“Nič kaj preslano, raje malo manj slano.”

>Kako pogosto in v kakšnih količinah jeste pršut?

“Nekoč se mi je zdel tako fajn in sem si ga redkokdaj privoščil. Govorim o časih pred 20, 30 leti. Zdaj ga je prav na vsakem kantonu in si ga niti ne želim več. Pri kolegu v naši betuli, kjer ga imamo vedno, ga še poskusim, tistega iz trgovine pa si redkokdaj privoščim. Ga ne pogrešam.”

>Katera primorska jed vam je najbolj pri srcu?

“Vse, kar je iz morja, in kakšne pašte. Vse, kar je morskega, bi jedel prav vsaki bot.”

>Kaj vam je v veselje?

“Se mi zdi, da sem kar malo hedonista, ljubitelj vsega lepega. Obseden sem z raziskovanjem in kreativnostjo, velik ljubitelj umetniške fotografije. Te stvari me polnijo in jih, če se le da, zajemam s polno skledo prav vsak dan. Rad imam knjige, jih tudi imam ogromno, tudi veliko pišem, rad imam Piran in rad imam Istro. To je moj svet.”

>Kaj vas spravlja ob živce?

“Majhnost ljudi; to mi ne gre samo na živce, še marsikaj drugega. Ogromno je majhnih ljudi in - zdaj bom povedal grdobijo - zdi se mi, da je z vsakim dnem mentalna raven, razgledanost povprečnega človeka nižja. Upam, da se motim.”

>O čem najpogosteje sanjate?

“Malo sanjam, redkokdaj se spominjam sanj. Če pa sanje vzamemo kot željo, najpogosteje sanjam o zelo tolerantni družbi, ki je na veliko, veliko višji ravni, kjer sebičnost in individualnost nista prva, kjer je pehanje za kapitalom drugorazredno. Če povem na drug način: imagine all the people ... kot je zapel John Lennon. To je zame simbolna pesem, ki pove vse.”

>S katero nogo vstajate?

“Porkamizerija! Po mojem z obema, se obrnem v postelji in spustim obe. Drugače pa vedno z desno. Jaz sem težek optimist, tip, ki bo verjetno vedno šel nad mline na veter, enkrat županske, drugič drugačne, ki se bo kar naprej bongljal, do konca.”

>Kaj prijetnega pričakujete od življenja danes?

“Prav na današnji dan si želim, da bi zelo dobro delala moja mansarda, da bi danes končal še zadnje sestavke v monografiji o Palaceu. Konec tedna mora biti končana, in če bi mi danes teklo, kot mi je teklo doslej, bom uspel zvečer knjigo tudi končati.”

>Nameravate učakati 120 let?

“Nobene potrebe ne vidim, to ni neka zadeva, ki bi me navduševala. S svojim življenjem sem zelo zadovoljen. Naj gre tako naprej, če bo moje življenje kakovostno, ne bo pomembna dolžina; če bom ostal pri normalni dolžini, bom čisto zadovoljen.”

VENČESLAV JAPELJ

Slobodan Simič - Sime (desno) med igranjem more, tradicionalne istrske igreNuša Pevc