Velesile so proti revoluciji
Pred nastopom na letošnjem evropskem prvenstvu sta se vaterpolo reprezentanci ZDA in Srbije srečali v prijateljski tekmi. Prvi dve četrtini so Srbi dobili s skupnih 15:8, zadnji dve četrtini pa s 4:3. To opazno razliko je skrojilo dejstvo, da so v prvi polovici tekme poskusno nastopili na skrajšanem igrišču, z manjšo žogo in samo s petimi igralci na vsaki strani, potem pa so se vrnili k trenutno veljavnim pravilom igre.
KOPER > Že pred časom so se v vrhu svetovnega vaterpola pojavile ideje, kako razširiti bazo aktivnih vaterpolistov, ta šport pa kot bolj atraktivnega še bolj približati gledalcem in posredno tudi pokroviteljem. Celo slovenska sodniška organizacija, v kateri Boris Margeta sodi med najboljše sodnike na svetu, je pred dvema letoma pripravila kar podrobne predloge dopolnitve pravil mednarodne zveze FINA. “Vodilo, ki je pripeljalo do teh predlogov, je hitrejši, inteligentnejši in manj grob vaterpolo. Na današnjih tekmah je premalo protinapadov in golov iz igre. Omogočiti moramo več gibanja igralcev v bazenu in v vsakem pogledu zaščititi napad ter vlogo vsakega posameznega igralca v vodi,” so tedaj zapisali pri Društvu slovenskih vaterpolo sodnikov. Med spremembami so predlagali tudi, da bi vsak navaden prekršek, storjen pri prehodu iz napada v obrambo, veljal kot prekršek za izključitev. Nekateri od predlogov so bili leto dni kasneje pred svetovnim prvenstvom v Barceloni sprejeti, drugi ne, vsekakor pa je šlo le za manjše popravke pravil.
“Vodilo, ki je pripeljalo do teh predlogov, je hitrejši, inteligentnejši in manj grob vaterpolo. Na današnjih tekmah je premalo protinapadov in golov iz igre.”
Toda očitno nekaterim danes to več ne zadostuje. Španci so za popularizacijo vaterpola prvi predlagali nekaj precej bolj revolucionarnih sprememb, ki so jih potem reprezentanti Srbije in ZDA preizkusili na lastni koži. V prvih dveh četrtinah medsebojnega prijateljskega srečanja je bilo tako poleg vratarja v vodi le pet igralcev in ne šest kot doslej, dolžino igrišča so s 30 metrov skrajšali na 23, poleg tega pa je bila manjša tudi žoga. Odzivi so bili različni, a je bilo še največ pozitivnih mnenj glede uporabe “ženske” žoge. Tudi krajša igrišča bi v marsikateri od držav članic FINA prišla zelo prav, ker bi potem lahko vaterpolo igrali tudi v 25-metrskih bazenih. Takih je namreč povsod po svetu veliko več kot olimpijskih bazenov, s prehodom na manjše objekte pa bi se klubom tudi bistveno znižali stroški najema oziroma ogrevanja.
Še največ negativnih odzivov je bilo glede zmanjšanja števila igralcev v bazenu na pet, ker bi to popolnoma spremenilo taktiko igre. Obenem bi se najbrž zmanjšale razlike med kakovostnimi in manj kakovostnimi reprezentancami, kar seveda sedanjim velesilam niti malo ne diši. Hrvati, Črnogorci in Srbi so proti, najbolj priznani trener na svetu Ratko Rudić pa je takšen vaterpolo primerjal s košarko tri na tri ter dodal, da potem trenerjev sploh ne bi več potrebovali. Dušan Lončarevič iz VK Žusterna je povsem nasprotnega mnenja: “Spremembe bi prinesle manj izgube časa zaradi plavanja med enim in drugim golom, zadetkov pa bi bilo več, kar bi bilo vsekakor bolj zanimivo za gledalce.”
Do dokončne odločitve naj bi prišlo konec meseca, ko bo katarska Doha gostila svetovni kongres FINA. Malce se namreč že mudi, saj naj bi tekmovanje v svetovni ligi, ki šteje tudi kot kvalifikacijsko za naslednje olimpijske igre, igrali po enakih pravilih, kot bodo potem veljala tudi na olimpijadi v Riu.
SANDI JERMAN