Ven iz mesta, v naravo
Včasih res ni treba daleč, da si privoščimo umik iz mestnega vrveža. Le nekaj kilometrov iz Kopra, denimo, se ponuja razgibana pot iz Kampela na Pomjan s prelepimi razgledi na Koprski zaliv, Vanganelsko dolino in bližnje hribovje, ob lepem vremenu pa tudi na verigo Alp in Dolomitov.
KAMPEL > Izhodišče našega potepanja je odcep Vanganelske ceste za Kampel pri kapelici (2,5 kilometra iz Kopra). S parkirišča krenemo mimo kapelice po dolini 200 metrov navzgor, nato pa desno čez mostiček v zatrep, kjer se cesta dvigne nad globoko hudourniško grapo. Pri tabli in klopci Lovrečičeve planinske poti zavijemo desno v gozd in se zmerno dvigamo do roba velikega oljčnika. Markacije nas popeljejo levo navzdol, v hudourniško grapo s skromnim izvirom.
Prečkamo grapo in se pričnemo vzpenjati po stezi, ki se v številnih ovinkih dviga do vodoravnega kolovoza, ki prereže pobočje Poljan. Prečkamo ga in nadaljujemo na trenutke precej strmo navzgor, na naslednji vzporedni kolovoz, ki prihaja iz smeri Šmarij. Celoten vzpon iz grape je moker, zaradi blata spolzek in zahteva previdnost.
Pot nadaljujemo levo skozi gozd, po kolovozu do poti, ki se iz Manžana dviga proti Pomjanu. Po njej se ob lepih razgledih dvignemo v najvišjo vas Šavrinskega gričevja pri cerkvi Marijinega rojstva z glagolskimi zapisi. To je tudi stična točka s potjo P4, ki vodi na Supotski slap. Mi pa zavijemo levo med hišami navzgor skozi vas in mimo cerkve desno do gostišča, kjer se lahko okrepčamo, nato zavijemo levo čez parkirišče 100 metrov naprej na lepo razgledišče. Pod nami je kot na dlani Šavrinsko hribovje in Vanganelska dolina, levo Koprski zaliv, v daljavi pa Slavnik in vrhovi Čičarije. Še dlje pa ob jasnem vremenu lahko občudujemo vrhove Alp in Dolomitov.
Vrnemo se navzdol skozi vas, po poti vzpona, sledeč planinskim markacijam zapustimo asfalt proti desni in se spustimo po kolovozu mimo vodohran do ostrega desnega ovinka in takoj za njim stopimo levo na planinsko stezo, ki se spušča zmerno strmo skozi gozd, do razcepa na veliki kamniti plošči. Planinska pot gre levo, mi pa nadaljujemo naravnost navzdol do ceste, ki se konča pri najvišje ležeči hiši zaselka Kampel Brda. Stopimo na cesto in jo takoj mimo hiše na levi zapustimo in uberemo stezo, ki se odcepi levo in se zmerno spušča po desnem pobočju izrazite grape do ceste. Zavijemo po njej levo in v loku proti desni v blagem vzponu dosežemo asfalt.
Spustimo se po cesti rahlo navzdol do križišča, kjer se začne strnjeno naselje družinskih hiš, gremo naravnost, sledi dvojni ovinek in strm spust v dolino. Ko se pot zravna, nas loči še 300 metrov od daleč vidne kapelice s cipresama, kjer smo pred dobrima dvema urama pričeli našo krožno pot.
ALDO ZUBIN
Prispevek je nastal v sodelovanju z Obalnim planinskim društvom